Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-217002 sporočil: 275
Zadnja sprememba: anon-217002 27.03.2020 11:24
»Dobave se bodo selile bliže domu. Zdravstvene razmere za delo bodo postale pomembnejše. Dvignila se bo stopnja samooskrbe. Delo »online« bomo prisiljeni ponotranjiti. Na preizkušnji je obstoj EU, napovedujejo ekonomisti Mojmir Mrak, Egon Zakrajšek in Jože P. Damijan.«

Holly Shit. Vsi se sprašujejo, kaj bodo naredile države in multinacionalke, nihče pa se ne vpraša, kako se bo spremenilo obnašanje ljudi. Že po zadnji krizi so se ljudje manj posluževali kreditov in stalno večali prihranke. Države so v krizi posredovale s tistim, kar imajo na voljo; monetarno in fiskalno politiko. Hvalevredno dejanje, ki pa ni ostalo kratkoročno, pač pa se je spremenilo v trajno politiko. Tiskali so denar in določali celo negativne obresti. Ti odločevalci sovražijo prihranke, saj so prihranki zagotovilo za neodvisnost posameznika. Naredili so vse, kar je v njihovi moči, da je neodvisnih posameznikov čim manj.

Podobno obnašanje ljudi pričakujem tudi po sedanji krizi, s tem, da bo postajal konflikt med državo in posameznikom vse hujši. Ljudje bodo želeli zmanjševati morebitna tveganja in se obnašati racionalno, države pa bodo na vsak način želele povečati davčne prilive in tiskati denar. Vse zato, da bi denar delile po njihovih standardih (ubogljivost), če to ne bo pomagalo, pa bodo na sporedu nacionalizacije in podobni ukrepi, ki se že pojavljajo. Zgodovina jih je polna.

Od tu dalje naj razmišlja vsak zase!

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2830152

Strani: 1

anon-217002 sporočil: 275
[FIN-505995]
»Dobave se bodo selile bliže domu. Zdravstvene razmere za delo bodo postale pomembnejše. Dvignila se bo stopnja samooskrbe. Delo »online« bomo prisiljeni ponotranjiti. Na preizkušnji je obstoj EU, napovedujejo ekonomisti Mojmir Mrak, Egon Zakrajšek in Jože P. Damijan.«

Holly Shit. Vsi se sprašujejo, kaj bodo naredile države in multinacionalke, nihče pa se ne vpraša, kako se bo spremenilo obnašanje ljudi. Že po zadnji krizi so se ljudje manj posluževali kreditov in stalno večali prihranke. Države so v krizi posredovale s tistim, kar imajo na voljo; monetarno in fiskalno politiko. Hvalevredno dejanje, ki pa ni ostalo kratkoročno, pač pa se je spremenilo v trajno politiko. Tiskali so denar in določali celo negativne obresti. Ti odločevalci sovražijo prihranke, saj so prihranki zagotovilo za neodvisnost posameznika. Naredili so vse, kar je v njihovi moči, da je neodvisnih posameznikov čim manj.

Podobno obnašanje ljudi pričakujem tudi po sedanji krizi, s tem, da bo postajal konflikt med državo in posameznikom vse hujši. Ljudje bodo želeli zmanjševati morebitna tveganja in se obnašati racionalno, države pa bodo na vsak način želele povečati davčne prilive in tiskati denar. Vse zato, da bi denar delile po njihovih standardih (ubogljivost), če to ne bo pomagalo, pa bodo na sporedu nacionalizacije in podobni ukrepi, ki se že pojavljajo. Zgodovina jih je polna.

Od tu dalje naj razmišlja vsak zase!
Ne mine dan, ko se moje črne napovedi že uresničujejo. Damjan v svojem blogu (damijan.org/2020/03/...ore-65891) že napoveduje ukrepe, tiskanje denarja ECB in distribucijo po državah. Ker države ne bodo mogle vračati nakazil ECB, bo sledil odpis, inflacije ne bo, bodo pa progresivni davki do 90%. Koji k…. rabimo davke, če bo sledil odpis. No ja nacionalizacije bodo, sledile pa bodo privatizacije sic?? Ta sistem imenuje »drugačen kapitalizem« in ga primerja z »zlatim obdobjem kapitalizma 1945-1973«. Pozablja, da je v tem obdobju veljal sporazum "Brentonwood", z zlato podlago dolarja in vezavo ostalih valut na dolar in je bilo podjetništvo še dokaj svobodno.

Po moje je Damjan prešprical nekaj poglavij iz zgodovine ekonomske misli. Njegovi predlogi so bolj podobni centralno-planskim sistemom med I. in II. svetovno vojno bolj natančno komunizmu Rusija, fašizmu Italija, nacizmu Nemčija ter recimo blago rečeno etatizmu Amerika. Kapitalizem je definitivno izginil s I. svetovno vojno (najedati so ga začeli socialisti v prvi polovici 19.stoletja, sprememba se je zgodila z Bismarckom v osmem desetletju). Na vse te štiri sisteme je Walter Lippmann napisal knjigo An Inquiry into the Principles of the Good Society, ki je bila osnova za mednarodno konferenco v Parizu v avgustu 1938, kjer se je dejansko rodil neo-liberalizem, ki je nasprotoval vsem naštetim totalitarnim sistemom. V sedemdesetih in osemdesetih leti je izraz neoliberalizem dobil povsem drug pomen, ki ga danes poznamo kot zmerljivko. Zato se je originalni neoliberalizem moral preimenovati v Libertanizem. Nasprotuje t.i. »državnemu kapitalizmu«, »pajdeškemu kapitalizmu«, državnemu intervencionizmu, socialni demokraciji in demokratičnemu socializmu.

Strani: 1