Točno to. Na MIT Sloan so se profesorji ekonomije pred 10. leti
čudili takratni kao zelo nizki obrestni meri (okoli 4%) in dvomili,
da se to lahko nadaljuje. Zanimivo, da so že precej dobro vedeli,
da je pridobivanju dobička na kapital s klasičnimi metodami, zlasti
na borznih in valutnih trgih odklenkalo, ni pa se jim še sanjalo,
da so tudi klasične banke praktično pred zgodovinskim odpisom.
Tako, da nizka oziroma negativna obrestna mera je izključno v
funkciji bančne tranzicije. Torej tranzicije posla, ki je bil
stoletja praktično enak, v posel, ki ga ni več. So samo še
matematiki, programerji in makroekonomisti. Drugih se ne rabi. Še
tržniki so odveč, ker nobena tržna aktivnost ne more preglasiti
ekonomičnosti, enostavnosti, zanesljivosti in hitrosti. Prihodnja
leta bodo zanimiva, ker ne bodo izginile le banke, amapk tudi
državni denar. Ponovno se bosta uveljavila privatni denar (zato
brexit) in zlato. Ta denar bo tudi predstavljal glavni napad na EU,
ki mu ne b mogla konkurirati. Glavno vprašanje je, koliko
manverskega prostora pri nižanju obresti na depozite ima ECB preden
se EU razleti v tri krasne. Osnova problema je seveda evropska
tehnološka rigidnost. Ker nočejo zunaje devalvacije evra, so
naredili notranjo. Slovenija pa spet v zgodovinskem zaostanku. Ne
vem, kaj mislijo početi sedaj s temi bankami, ki so se kao
osvobodile države. Po moje, razen NKBM, nobena nima
prespektive.
Uraih Heep.