[1011Arist]
> [1011Arist]
> Katastrofa od metodologije, ki je voda na mlin za razne neumnosti. Gospod Burger, to kar ste naredili popolnoma narobe opisuje sistem, zato je treba uporabiti integral oziroma vsoto razpoložljivega prihodka oziroma BDP, ne pa primerjati rasti posameznih elementov BDP, dohodek. Krivulje teh so različne in ploščina pod temi krivuljami pokaže koliko je kdo dobil v določenem času.
> Dejansko je vsota, ki jo je prejelo prebivalstvo skozi razpoložljivi dohodek zrasla relativno bolj kot je zrasla vsota BDP.
> Vi s svojo napačno metodologijo, dajete vodo na mlin oziroma "argumente" za povišanje plač in transferov.
> Pravilen pogled, ki ohranja stabilnost sistema je sumacija, kar sem pred časom pokazal na grafikonu.
> shrani.si/f/2Y/sv/4i...zmerja.png
> podatki so iz SURS

Dodajam še pojasnilo, zakaj je metodologija dr. Burgerja popolna zgrešena.
Na grafikunu
shrani.si/f/1d/5J/WR...burger.png
sem predstavil razpložljivi dohodek, ki je dejansko funkcija, ki se v 12 letih obnaša skoraj linearno in BDP, ki ima drugaćen profil zaradi recesije.

Vsota razpoložljivega dohodka v petih letih je 535, vsota BDP pa 435.
Toda če pogledaš samo prvo in zadnje leto bi gospod Burgar za te podatke ugotovil, da je razpoložljivi dohodek zrasel za 20% BDP pa za 35%
Iz tega on oziroma mi po njegovo lahko sklepamo, da je treba dati še nekaj za dohodek.
Dejansko pa je vsota BDP v hipotetičnem primeru v 5 letih 15% manjša.
Skratka, če smo v drugem letu zanemarili mostove in ceste v hipotetičnem primeru, jih je treba sedaj v petem in naprej v šestem letu obnoviti. Vsoti se morata izravnati ne pa stopnje rasti.
Naklon med dvema točkama za različne funkcije je popolnoma domišljijska vsebina in tega bi se lahko dr. zavedal.

Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.

Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Kozini 20 km za vami.
Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.

[1011Arist]

Ker vidim, da ni odziva na pojasnilo zakaj je metodologija napačna z matematičnimi argumetni, bom isto zadevo prikazal še fizikalno: razpoložljivi dohodek je hitrost, vsota razpoložljive dohodka v obdobju pa je pot.

Če se odpravite iz Ljubljane na obalo in imate vi in prijatelji na začetku hitrost 100km/h,
potem pa vi peljete bolj tekoče, prijatelj pa je zastal v zastoju in je vozil nekaj časa samo 50km/h. Vi ste malo pospešili in točno po eni uri vožnje vozite 110km/h in ste že v Kopru, prijatelj pa želi nadoknaditi zastoj in točno po eni uri vozi 130km/h nahaj pa se v Sežani 20 km za vami.
Sedaj pa poglejte skrajno neumen sklep, ki ga ta metodologija da:
Prijatelj je uspešnejši, ker točno po eni uri vozi 130 vi pa 110.
Dejansko pa je prijatelj 20 km poti za vami!!!
Rezultat primerjave hitrosti po eni uri je sicer resnično dejstvo, a nam nič ne pove o tem koliko cilja smo dosegli.

Samo to mi v tem lepo obrazloženem primeru ni jasno, kako se je znašel v Sežani, če je šel iz Ljubljane na obalo?