[alek14]
> [dronyx]
> Ali je komu jasno, zakaj smo gradili TEŠ 6 za 1,4 MRD EUR, sedaj pa bi drugi blok NEK? Zakaj nismo namesto TEŠ 6 zgradili drugi blok NEK? Saj nihče nikogar ne sili, da mora 30% elektrike pridobiti s kurjavo premoga. To je prej nezaželjeno.

Resnici na ljubo smo Teš 6 potrebovali, ker se je vmes rojevala fama, da bo v bodoče energija obnovljiva in tako drage investicije kot je JE sploh ne bo treba. Tako so upali tudi naši odločevalci.
Izkušnje iz Kalifornije in Nemčije kažejo, da obnovljiva elektrika ne bistveno zniža CO2, zelo bistveno pa podraži elektriko in uniči ogromno okolja.

Nesmislene so primerjave o tem kam z jedrskimi odpadki, ki jih je za 2 šleparja, ko pa bo nekega dne treba odpeljat vse te Nemške PV (toksčne) panele in vetrnice, ki so nereciklabilne. Teh pa ni samo za 2 šleparja.
Obnovljivci so okoljska katastrofa neslutenih razsežnosti.

TEŠ6 smo gradili ker sta bila TEŠ5 (240.000 ur) za 20% in TEŠ4 (280.000 ur) za 40% čez normalno življensko dobo TE na premog (200.000 ur).

Kam z jedrskimi odpadki? Hranili jih bomo dokler ne bo nared tehnologija za oplodne reaktorje na hitre nevtrone. EU je prepovedala izvoz jedrskih odpadkov prav iz tega razloga. V njih je še več kot 90% izkoristljive energije.

Kljub fiasku francozov (Super Phoenix), američanov , angležev in indijcev na področju oplodnih reaktorjev se je razvoj nadaljeval v Rusiji s komercialno delujočimi oplodnimi reaktorji (BREST). Po 30 letih razvoja in delovanja BREST-a izgleda, da so Rusi s projektom Proriv (Preboj - Breakthrough) s svincem hlajenimi oplodnimi reaktorji (na izrabljeno jedrsko gorivo ali torij) dejansko pred prebojem. Zvedeli bomo že v 1.polovici naslednjega desetletja, ko naj bi začela delovati pilotna 400 MW elektrarna. Če bo to delovalo bodo šli takoj na 1200 MW.

Kaj to pomeni?. Pomeni , da iz jedrskega goriva (ki je lahko tudi bistveno bolj pogost torij kot uran) dobiš 40 do 50 krat več energije s tem, da nimaš težav (ali pa so z obstoječimi praktično neprimerljive) z visoko radioaktivnimi in dolgoživimi jedrskimi odpadki. Hlajenje s svincem omogoča bistveno večje temperature delovanja in s tem večje izkoristke ter (ker ne gre za nadtlačni sistem) bistveno večjo varnost. Da drugih potencialnih koristi (pridobivanje vodika preko termične razgradnje vode - nad 900 stopinjami) niti ne upoštevamo.

[gobim]
Kam z jedrskimi odpadki? Hranili jih bomo dokler ne bo nared tehnologija za oplodne reaktorje na hitre nevtrone. EU je prepovedala izvoz jedrskih odpadkov prav iz tega razloga. V njih je še več kot 90% izkoristljive energije.

Na www.delo.si/novice/z...05294.html so tudi pisali o oplodnih reaktorjih.

"Reaktorji s plutonijem 239 in torijem 232 lahko delujejo le, če nam uspe reaktor sestaviti tako, da si sam sproti dela gorivo. Takim reaktorjem pravimo oplodni. Znane zaloge urana nam bodo s cepitvijo samo U235 zadoščale za dobrih dvesto let, z oplodnimi reaktorji in cepitvijo U233 in Pu239 pa bi znane zaloge urana in torija zadoščale za dobrih pet tisoč let."

Nekaj o faktorju razpoložljivosti, o njem je v medijih premalo govora:

"Faktor razpoložljivosti pove, da krška nuklearka dobavi več kot 90 odstotkov teoretično mogoče energije, ali drugače, nuklearka lahko 90 odstotkov časa obratuje s polno močjo. To je kar nekajkrat več, kot zmorejo preostale danes dosegljive brezogljične tehnologije: voda od 45 do 50 odstotkov, veter od 20 do 25 in fotovoltaika od 10 do 15 odstotkov. Jedrske elektrarne namreč lahko delujejo v vsakem vremenu."