Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Delo: V Banki Slovenije iščejo žvižgača

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

murje sporočil: 5.120
Zadnja sprememba: murje 23.08.2019 11:36
ZAKONCA MARIJA IN IGOR KARLOVŠEK

Kdo sta prva izbrisana obvezničarja, ki sta dobila dva milijona evrov?

Kdo sta prva nekdanja imetnika podrejenih obveznic slovenskih bank, ki jima je sodišče pravnomočno prisodilo plačilo glavnice in obresti? In koliko denarja jima je morala plačati Abanka?

Medtem ko dobrih 1.600 nekdanjih lastnikov podrejenih obveznic čaka na sprejetje zakona o sodnem varstvu, ki bi jim omogočal skupinsko vložitev tožb zoper nekdanje banke, sta dva izmed njih že prišla na vrsto za poplačilo.

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora Igorju in Mariji Karlovšek vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Po naših informacijah je Abanka zakoncema Karlovšek že nakazala denar. Ne Igor ne Marija Karlovšek, ki sta sicer znan celjski odvetniški par, sodbe danes za Siol.net nista želela komentirati.

Kupila sta za dober milijon evrov obveznic. Dobila sta dva.

Koliko sta prejela, tako uradno ni mogoče izvedeti, po naših informacijah pa gre za okrog dva milijona evrov.

Zakonca Karlovšek sta bila namreč ena od največjih posamičnih lastnikov podrejenih finančnih instrumentov. Februarja 2007 sta kupila za 1,1 milijona evrov podrejenih obveznic tedanje Banke Celje, pri čemer jima je sodišče prisodilo plačilo obresti že od dneva vplačila, in ne od decembra 2013, ko je Banka Slovenije z odločbo izbrisala podrejene obveznice Banke Celje, pozneje združene z Abanko. Plačila ni zadržala niti morebitna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Gre za prvo pravnomočno sodbo, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti. V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa zavrgla. Pri tem so se sklicevala na zakon o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev, ki je še vedno v parlamentarni obravnavi. Rok za njegovo sprejetje iz odločbe ustavnega sodišča je potekel maja 2017.

Sodišče jima je verjelo, da nista vedela za tveganje
Precej več sreče sta imela zakonca Karlovšek, dva od osmih nekdanjih imetnikov, ki so vložili tudi tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Njuni tožbi je junija lani ugodilo že sodišče prve stopnje v Celju. V celoti je verjelo njunim navedbam, da pred nakupom obveznic nista bila obveščena o visokem tveganju, saj so jima na banki povedali, da "gre za varno naložbo in da sta lahko ob obveznice samo v primeru stečaja banke".

Tudi višje sodišče je ugotovilo, da Banka Celje zakoncema Karlovšek ob nakupu obveznic ni razkrila vseh informacij. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da "Banka Celje ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti". "Banka bi jima morala povedati, da (...) lahko v primeru padca kapitalskih količnikov izgubita denar tudi brez stečaja, zgolj z reorganizacijskimi ukrepi Banke Slovenije, saj je ta možnost obstajala že od leta 2001 dalje," je navedlo višje sodišče.

"Tožnika sta posel utemeljeno sklenila v prepričanju, da sta kupila navadne obveznice in ne podrejenih," je navedlo sodišče. Ob tem velja poudariti, da je bil donos podrejenih obveznic, ki sta jih kupila, precej višji od donosa drugih obveznic.

Sta nekdanja sodnica in odvetnik nepoučena vlagatelja?
V tožbi sta se zakonca Karlovšek sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, ki je imetnike podrejenih obveznic najprej razlastila, a nato poplačala nepoučene vlagatelje. Zakonca Karlovšek bi sicer marsikdo verjetno težko uvrstil med "običajne državljane", nevešče pravne in finančne terminologije, ki so nasedli z nakupom obveznic. Gre namreč za pravnika z dolgoletnimi izkušnjami in vedenjem o finančno-gospodarskem področju. Marija Karlovšek je nekdanja dolgoletna sodnica gospodarskega oddelka sodišča v Celju, Igor Karlovšek pa odvetnik s področja gospodarskega prava.

Kljub temu je sodišče ugotovilo, da je banka s ponudbo obveznic zasledovala le "lastne interese - pridobitev dodatnega kapitala". Kar je morda najpomembneje, sodba razkriva, da se je Banka Celje obrnila na komitente, ki so imeli v depozitih večje vsote denarja, in jih prepričala, naj jih raje vložijo v obveznice.

Ker je sodišče ugotovilo, da je ravnanje banke v nasprotju z načelom vesti in poštenjem, je pogodbi o nakupu obveznic razglasilo za nični. Abanka je zato morala zakoncema Karlovšek vrniti vplačani denar z obrestmi, sodišče pa ji je naložilo še plačilo vseh stroškov. Kot že omenjeno, zakonca Karlovšek sodbe nista želela komentirati.

Kaj je na sodišču trdila Abanka
V Abanki, ki jo je država v vmesnem času prodala Novi KBM v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo, so v pritožbi opozarjali, da sta si tako zakonca Karlovšek kot sodišče prve stopnje napačno razlagali zakonodajo. Ta namreč ne ločuje med navadnimi in podrejenimi obveznicami, zato to ni bilo navedeno na nobeni od listin, ki jih je pri nakupu obveznic izdala Banka Celje.

"Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, da nista bila tožnik in druga tožnica opozorjena na tveganja, ki jih za njun pravni položaj predstavlja začetek stečajnega postopka nad banko. Sodišče se je pri presoji izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti v konkretnem primeru zmotno opredelilo oziroma omejilo obseg in vsebino pojasnilne dolžnosti le na vprašanje, ali je bilo prvemu tožniku in drugi tožnici povedano, da gre za podrejene obveznice," so sodbi ugovarjali v Abanki.

Poudarjali so, da sta zakonca Karlovšek "popolnoma zavestno prevzela tveganje" (da lahko gre Banka Celje v stečaj, op. a.), ki da jima "je bilo v celoti pojasnjeno".

Kaj to pomeni za preostale izbrisane obvezničarje?
Ali in kako bo sodba vplivala na njihove sedanje in prihodnje pravne postopke, bo verjetno znano že v prihodnjih mesecih. V Banki Celje je sicer premoženje izgubilo 685 delničarjev in skupno 225 imetnikov podrejenih obveznic štirih izdaj.

Vsega skupaj je z ukrepi Banke Slovenije, ki jo je tedaj vodil guverner Boštjan Jazbec, v letih 2013 in 2014 prenehalo za dobrih 963 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank (po nominalni vrednosti). Slabo polovico tega zneska pomenijo podrejene obveznice.

Poslanci parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko so sicer konec junija obravnavo zakona o sodnem varstvu izbrisanih podrejencev preložili zaradi velikega števila dopolnil. Še vedno mu najglasneje nasprotujejo v Banki Slovenije.
siol.net/posel-danes...rov-505370

BANČNI RAZLAŠČENCI NKBM & Co.

Po mogočnih zavajujočih reklamnih propagandnih akcijah, kar je bilo tudi močno medijsko podprto, se je vsak po svojih zmožnostih, odločil za nakup bančnih obveznic ali njihovih delnic v javni prodaji. Moje kasnejše izgube, ki so nastale proti svoji volji in hotenju, niso tako tragične, kot to velja za vse tiste, ki so v tistem obdobju najemali celo kredite do 50.000 €, da bi pod vtisom političnih dejavnikov ter sredstev obveščanja ustvarili nadpovprečne donose, a se je žal trend obrnil navzdol...Vse tiste, tudi najodgovornejše, ki so glavni krivci za odvzem ali s strani države dovoljeno krajo z ustavo zaščitene privatne lastnine, bi morali že zdavnaj kaznovati! Vse to, so namreč bile še nedolgo nazaj, podrejene bančne obveznice in delnice NKBM. Bile so povsem legalno kupljene in tudi plačane ter kasneje z dovoljenjem in podpisom s strani države odvzete. Nihče nas ni zaščitil, niti potrošniške organizacije! Zato, še enkrat hvala!

ŠE VEČ IZGUBE

Ob napovedovanju zgodovinsko najuspešnejše bančne javne prodaje IPO v Sloveniji pri vrednosti delnice 27 €, je tako prvi dan kotacije 10.12.2007 dosegla delnica KBMR vrednost 36,6 € in takrat so v medijih začeli deževati naslovi o ustvarjenem magičnem donosu 52%, kar je uspelo le redkim posvečenim posameznikom in le še kakšnemu skrito odkritemu institucionalnemu lastniku.
Takrat so se tudi nekateri se(te)danji ministri in člani politične vrhuške (za)kreditirali in kupovali celotne pakete delnic, vse do maksimalno dovoljenih 50.000 € in z njimi tudi vsi možni sorodniki.
Vsi tisti mali delničarji, ki smo imeli v lastništvu njihove delnice vsaj 1 leto, so nam podarili še 2 po njihovem brezplačni delnici, ki ju je bilo potrebno v naslednjem letu, vpisati v dohodninsko napoved in sta bili kasneje še predmet dodatne obdavčitve.
Še 21.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,96€, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 10.03.2009 dosegla minimalno vrednost 7,40 €, kar je 83% manj od cene dosežene na borzi dne 10.12.2007, da bi sedaj pristala pri katastrofalnih 6,55 €, kar je več kot očitna (ne)donosnost in prevelika izguba lastnega premoženja.
To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno danimi preoptimističnimi obljubami v njihovem prospektu ter drugimi manipulacijami.
Že v lanskem letu, ni bilo, kljub ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjeno prav nič za dividende, da bi bilo letos drugače, pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sestavo samega Nadzornega Sveta.
Da ob tem ne govorimo, da si kljub velikemu številu 99.996 malih delničarjev, ne znamo izboriti naših neodvisnih predstavnikov v NS.

To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno v njihovem prospektu danimi preoptimističnimi obljubami ter ostalimi drugimi manipulacijami. Že v lanskem letu, ni bilo, kljub večmilijonskemu ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjenih zgolj 0,08€ za dividende.

PREMOŽENJSKA BILANCA

KAKO IZ NEKAJ NAREDITI SKORAJ NIČ

Nakup delnic za 1.000 €:

10.12.2007 - 36,6€ - 1.354 €
21.12.2007 - 43,96 € - 1.626 € - max.
10.03.2009 - 7,40 € - 273 €
28.06.2011 - 6,55 € - 242 €
16.09.2011 - 4,70 € - 174 €
14.11.2011 - 3,50 € - 129 €
29.11.2011 - 3,30 € - 122 €
30.11.2011 - 3,50 € - 129 €
13.12.2011 - 3,25 € - 120 €
15.12.2011 - 3,10 € - 114 €
16.12.2011 - 3,05 € - 112 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 3,16 € - 117 €
13.01.2012 - 3,05 € - 112 €
15.02.2012 - 2,98 € - 110 €
09.03.2012 - 3,20 € - 118 €
21.03.2012 - 3,86 € - 142 €
02.04.2012 - 3,26 € - 120 €
17.04.2012 - 3,55 € - 131 €
07.05.2012 - 3,30 € - 122 €
22.05.2012 - 2,80 € - 103 €
24.05.2012 - 2,35 € - 87 €
27.06.2012 - 1,99 € - 73 €
24.07.2012 - 1,45 € - 53 €
17.08.2012 - 1,37 € - 50 €
14.09.2012 - 1,13 € - 41 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 1,31 € - 48 €
24.11.2012 - 1,16 € - 42 €

Nakup delnic za 5.000 €:

10.12.2007 - 6.771 €
21.12.2007 - 8.132 € - max.
10.03.2009 - 1.369 €
01.07.2011 - 1.211 €
16.09.2011 - 870 €
14.11.2011 - 648 €
29.11.2011 - 611 €
30.11.2011 - 648 €
13.12.2011 - 601 €
15.12.2011 - 574 €
16.12.2011 - 564 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 585 €
13.01.2012 - 564 €
15.02.2012 - 551 €
09.03.2012 - 592 €
21.03.2012 - 714 €
02.04.2012 - 603 €
22.05.2012 - 518 €
24.05.2012 - 434 €
27.06.2012 - 368 €
24.07.2012 - 268 €
17.08.2012 - 253 €
14.09.2012 - 209 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 242 €
24.11.2012 - 214 €

Nakup delnic za 10.000 €:

10.12.2007 - 13.542 €
21.12.2007 - 16.265 € - max.
10.03.2009 - 2.738 €
01.07.2011 - 2.423 €
16.09.2011 - 1.740 €
14.11.2011 - 1.296 €
29.11.2011 - 1.222 €
30.11.2011 - 1.296 €
13.12.2011 - 1.203 €
15.12.2011 - 1.148 €
16.12.2011 - 1.129 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 1.170 €
13.01.2012 - 1.129 €
15.02.2012 - 1.103 €
09.03.2012 - 1.185 €
21.03.2012 - 1.429 €
02.04.2012 - 1.207 €
17.04.2012 - 1.314 €
07.05.2012 - 1.222 €
22.05.2012 - 1.037 €
24.05.2012 - 870 €
27.06.2012 - 737 €
24.07.2012 - 537 €
17.08.2012 - 507 €
14.09.2012 - 418 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 485 €
24.11.2012 - 429 €

Nakup delnic za 50.000 €:

10.12.2007 - 67.746 €
21.12.2009 - 81.369 € - max.
10.03.2011 - 13.697 €
01.07.2011 - 12.124 €
16.09.2011 - 8.703 €
14.11.2011 - 6.481 €
29.11.2011 - 6.111 €
30.11.2011 - 6.481 €
13.12.2011 - 6.018 €
15.12.2011 - 5.740 €
16.12.2011 - 5.648 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 5.851 €
13.01.2012 - 5.648 €
15.02.2012 - 5.518 €
09.03.2012 - 5.925 €
21.03.2012 - 7.148 €
02.04.2012 - 6.037 €
17.04.2012 - 6.574 €
07.05.2012 - 6.111 €
22.05.2012 - 5.185 €
24.05.2012 - 4.351 €
27.06.2012 - 3.685 €
24.07.2012 - 2.685 €
17.08.2012 - 2.537 €
14.09.2012 - 2.092 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 2.425 €
24.11.2012 - 2.148 €

Še 24.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,98 €, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 24.11.2012 že dosegla ceno delnice 1,16 €, kar je rekordnih -97,3 % manj.

Nezaslišano. Neponovljivo. Nerazumljivo. Nepojmljivo. Nedojemljivo. Nedosegljivo. Nerazrešljivo. Nepredstavljivo. Tudi zaradi tega, sem se že odrekel predkupni pravici dokapitalizacijskih delnic. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje ali sploh v družbi obstaja mehanizem odgovornosti, saj je kot zgleda najbolj preprosto opehariti male delničarje, navkljub vsem obljubam v objavljenih prospektih.

ZAVAJAJOČE OBLJUBE

Zakaj bi sodelovali v dokapitalizaciji?
* Na preteklo poslovno leto Nove KBM se lahko ozremo z zadovoljstvom. Od lanskega novembra, ko je bila uspešno izpeljana delna privatizacija banke, je Nova KBM zrasla v delniško družbo z največ delničarji v državi ter s svojo ponudbo in tržnim nastopom okrepila svoj položaj kot močan steber Skupine Nove KBM.
* Z novim kapitalom bo Nova KBM še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter si razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot do sedaj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati varne, stabilne in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij.

8 LEGENDARNIH IZJAV O NKBM

"Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo."
Matej Lahovnik

"Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM."
Milan M. Cvikl

"Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne."
Marta Kos

"Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci."
Anton Rop

"Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno."
Mitja Gaspari

"Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!"
Sašo Peče

"Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj."
Bogomir Kovač

in zmagovalna izjava

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
Večer, 16.12.2014, stran 7, slika 2/2,
www.vzmd.si/images/P...elnice.pdf