A veste, da je povprečna slovenska občina večja od povprečne v Avstriji, Nemčiji, Švici... Slovenija v primerjavi z EU in še posebej s sosednjimi državami nima preveč občin. Za Slovenceljne pa seveda argumenti ne štejejo. Niti to, da slovenske občine porabijo le dobrih 5% BDP, kar je v evropski primerjavi minimalno. V veliki večini se občinski denar porablja mnogo bolj racionalno, kot državni in se z njim veliko več naredi. Še posebej v majhnih občinah, kjer imajo župani nadzor v vseh občanih in ne samo institucionalno. Tisti, ki bi večino občin kar počez ukinjali pa se zamislite kakšne naloge občine in župani opravljajo za vas. Skrb za vrtce, šole, šolski prevoze, športne in kulturne dvorane, civilno zaščito (tudi gasilci z vso infrastrukturo), občinsko infrastrukturo (asfaltiranje cest in njihovo vzdrževanje, zimska služba, pločniki, kolesarske steze, vodovodi, kanalizacije, plinovodi, toplovodi, čistilne naprave...).
Če ne živite ravno v centru večjih krajev, se obrišite pod nosom, da bi v primeru združevanja občin v nekaj velikih, še imeli takšen standard zgoraj naštetih javnih dobrin, kot ga imate danes in za takšen denar. Tudi zato je leta 1994 iz nekdanjih velikih socialističnih komunalnih občin nastalo še 150 novih. Zato, ker so do njih padale le drobtine z bogatinove mize. Podobno centralizacijo, ki pa ne bo nič cenejša, samo manj učinkovita, pa zagovarjate danes. Glede neuspešnosti črpanja EU sredstev v tej perpektivi pa pokažite s prstom na tiste, ki so pred leti pripravljali merila, ko se lahko večinoma financirajo z EU denarjem le mehke vsebine, konkretni infrastrukturni projekti, od cest naprej, pa ne.

[0121Obcin]
A veste, da je povprečna slovenska občina večja od povprečne v Avstriji, Nemčiji, Švici... Slovenija v primerjavi z EU in še posebej s sosednjimi državami nima preveč občin. Za Slovenceljne pa seveda argumenti ne štejejo. Niti to, da slovenske občine porabijo le dobrih 5% BDP, kar je v evropski primerjavi minimalno.

Problem ni toliko v tem, da je občin preveč, kot je problem v tem, da je polovica občin premajhna. Tisti, ki imamo malo zgodovinskega spomina, vemo, da je bilo ustanavljanje občin čista kuhinja. Že od samega začeka imamo v zakonu pravilo, da morajo občine imeti vsaj 5.000 prebivalcev. Da pa ne bi s tem prizadeli nekaj malih, obmejnih občin, so se dodale izjeme. No, nato pa je v kupčkanju v DZ itd. prišlo do tega, da je ta meja. 5.000 prebivalcev postala izjema. In tako imamo danes cca. 50% občin, ki imajo manj prebivalcev.

Drugi del, ki pravi o tem, da dobijo naše občine premalo denarja, pa drži. Občinam oblast v Ljubljani preprosto ne pusti, da bi sami upravljali z denarjem, zato jih drži a kratko. Večina občin je tako finančno nesamostojnih, država je na njih prevalila kar nekaj nalog, hkrati pa ni zagotovila dovolj denarja. In kar je problem že od same ustanovitve, občine v resnici nimajo veliko izvirnih prihodkov in so zato na milost in nemilost prepuščene vsakokratni oblasti.

V veliki večini se občinski denar porablja mnogo bolj racionalno, kot državni in se z njim veliko več naredi. Še posebej v majhnih občinah, kjer imajo župani nadzor v vseh občanih in ne samo institucionalno. Tisti, ki bi večino občin kar počez ukinjali pa se zamislite kakšne naloge občine in župani opravljajo za vas. Skrb za vrtce, šole, šolski prevoze, športne in kulturne dvorane, civilno zaščito (tudi gasilci z vso infrastrukturo), občinsko infrastrukturo (asfaltiranje cest in njihovo vzdrževanje, zimska služba, pločniki, kolesarske steze, vodovodi, kanalizacije, plinovodi, toplovodi, čistilne naprave...).

Ja, to se strinjam, sploh veliko majhnih občin kar racionalno porablja denar. Na drugi strani pa so velike občine kot so Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Koper itd., ki za isto stvar porabijo 2-3x več denarja.

Je pa problem teh malih občin ta, da imajo premalo znanja in financ za večje projekte. In so tudi bistveno bolj šibke kot te večje občine.

Če ne živite ravno v centru večjih krajev, se obrišite pod nosom, da bi v primeru združevanja občin v nekaj velikih, še imeli takšen standard zgoraj naštetih javnih dobrin, kot ga imate danes in za takšen denar. Tudi zato je leta 1994 iz nekdanjih velikih socialističnih komunalnih občin nastalo še 150 novih. Zato, ker so do njih padale le drobtine z bogatinove mize. Podobno centralizacijo, ki pa ne bo nič cenejša, samo manj učinkovita, pa zagovarjate danes. Glede neuspešnosti črpanja EU sredstev v tej perpektivi pa pokažite s prstom na tiste, ki so pred leti pripravljali merila, ko se lahko večinoma financirajo z EU denarjem le mehke vsebine, konkretni infrastrukturni projekti, od cest naprej, pa ne.

No, to, da se v vsaki vukojebini gradi infrastruktura na nivoju Ljubljane je utopično in povsem skregano z logiko. Dejstvo je, da mora priti do določene koncentracije. No, saj bo že zaradi narave stvari do nje prišlo. Če bo zadeva stihijska, potem bo zmagovalka zgolj Ljubljana. Če bo zadeva koordinirana, pa lahko dobimo še nekaj središč, na katere bodo mali kraji in občine lahko gravitirale.

Ko bodo občine večje, bodo tudi politično močnejše. In morda potem lahko na neki točki sforsirajo zakonodajo, ki bo dejansko uredila problem izvirnih prihodkov in pristojnosti občin. Ker sredstva občinam bi se morala vsaj podvojiti. Samo dokler bo državni aparat v Ljubljani tako vsemogočen, občine pa tako majhne in razdrobljene, toliko časa to ni mogoče.