[rename]
Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.

Razlogi:
1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.

Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.

1. Ta kmet trdi ravno nasrotno: Ohranitvena obdelava tal je primerna tudi za manjše površine. Velikost kmetije ni ovira.
2. Mislim da ne gre za tako visoko ceno teh strojev. Če sem prav razumel, aludira ravno na zmenjšanje potrebe po visokih investicijah v kmetijsko opremo in zaradi drugačne tehnologije pridelave obstaja tudi zmanjšane potrebe po fitofarmacevtskih sredstvih in umetnih gnojilih.
3. To ali se kmet ukvarja s kmetijsko proizvodnjo kot osnovno ali dopolnilno dejavnost nima s tem nobene zveze.
4. Sestavek o teh strojih ne govori, verjetno pa jih potrebuje, če hoče pospraviti pridelek. Ni pa nujno da vsak stroj kupi vsak kmet samo za sebe.

Sestavek je po mojem mnenju odličen in kaže pot za naše kmetijstvo. Zastrupljanja imamo dovolj.

»EU podpira tiste, ki izigravajo koncept subvencioniranja. Za kmete in okolje bi bilo bolje, da bi subvencionirala le dobro sejalno tehniko in orodja za plitko obdelavo tal, ne pa drugih strojev.

Najbolje bi bilo če bi subvencije ukinili in znižali davke.

[rename]
Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.

Razlogi:
1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.

Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.

Blo bi zanimivo za rentat. Sistem je prilagojen rastlinski, poljedelski pridelavi. V slo pa je teh površin za vzorec. V slo rabimo predvsem več znanja pašništva, pridelave na travinju.

Plitva obdelava ima prednosti (predvsem nižanje stroškov ter tvorba huusnega sloja) vendar tudi kar nekaj slabosti (težje varstvo, Nemci ugotavljajo da je večina korenin kulturnih rastlin v gornjem sloju). Relativno dobro se obnese pri žitih, nekoliko slabše pa pri korenovkah (sladkorna pesa, krompir). Princip ima izvor v ZDA, kjer so v 30 letih prejšnjega stoletja s preoravanjem prerije povzročili enormne škode zaradi vetrne erozije (dust bowl, peščeni viharji ob suši so npr. s srednjega zahoda dosegli celo New York). Kakorkoli že, nemško priporočilo je, da se v kolobarju (še posebej če sta v njem sladkorna pesa ali krompir) vsaj enkrat- v 4 do 5 letih uporabi plug. Ravno tako se v agronomiji popjavijo situacije, ko je enostavno treba zmešati tla s plugom.

Vsekakor gre za precej kompleksna strokovna vprašanja in debata pro et contra večinoma niti nima smisla. Stroj, ki ga uporablja Majerič (Evers Variodisc) stane 18000 €. Kapacita je precej večja kot pri oranju, ravno tako nižja poraba goriva. Sedaj je pa stvar letne rabe tega stroja (izkoriščeost), da prihranki odtehtajo amortizacijo. Ravno tako mora biti celotna agrotehnika pri ohranitveni obdelavi pravilna in brez napak (vse skupaj je precej zahtevneje kot pri klasični obdelabi), da se doseže enak nivo pridelkov.

Tele sejalnice so po moje precenjenega, bistven je setveni element, ki se ne maši. Nekaj podobnega prodaja en Anglež,cena cca 30.000 je pa v bistvu predsetvenik s sadilnimi nogacami. Bistvene so nogace, ki pa jih posamezno ne prodaja, vse skup ima patentirano. Kdor ima nekaj volje si lahko kaj podobnega zvari sam .

tritonseeddrills.com/images/

Dva pridelka letno sta na Slovenskih njivah običajna odkar pomnim v kolobarju žito - poljščine. Edino koruza je "potratna" saj z rastjo od sredi maja do septembra "požre" celo sezono zase.
Ti si pa očitno kmetijo videl samo na sliki, pa še to bolj od daleč.

Tale s CO2 je pa tudi svetska. Blagor nam, če tvoja drži, saj bodo kmalu 4 letine v sezoni, liste od solate bodo pa namesto dežnikov uporabljal.

Co2 je normalen dodatek v rastlinjakih za višjo produkcijo.

Tole je precej marketinško napisano. Če bi bilo tako enostavno nihče več ne bi uporabljal pluga, saj kmetje tudi niso tako neumni. Seveda stvari niso taok idilične kot jih je prikazuje članek. Res ne rabiš pluga (ta je običajno še najcenejši priključek), so pa ostali stroji bolj komplicirani in običajno bistveno dražji. Tako tudi prihranki niso omembe vredni. Pridelki so tam-tam, čeprav je tendenca v poskusih še vedno v prid klasike. Tudi glede varstva rastlin je več problemov in poraba pesticidov praviloma višja kot pri klasični obdelavi. Po nogometno bi dejali, da je rezultat med obema načinoma obdelave še vedno neodločen.

[hostamox]
> [rename]
> Tole je tudi en velik tra-la-la....da ne recem trla baba lan.
>
> Razlogi:
> 1. Koliko kmetov pa ima 40ha (ozz. 100ha) obdelovalnih povrsin? Vecina je mini kmetij, povprecje se mi zdi je okrog 10ha.
> 2. Koliko kmetov je v stanju kupiti predlagana stroja za 70+20k€
> 3. Koliko kmetij pa se lahko ukvarja samo s poljedeljstvom?
> 4. Se sploh zavedate, da niso samo plugi, rahljalniki in freze, ampak se kosilnice, zgrabljalniki, obracalniki,, balirke, ovijalke, skropilnice, razne prikolice (tovorne,gozdarske) in prikljucki.
>
> Saj je fino, ce gospodu uspeva s plitvo obdelavo tal, ampak kar vsem kmetom pamet solit, da naj vecino strojev zmecejo stran, je pa dalec od resnega clanka.

Blo bi zanimivo za rentat. Sistem je prilagojen rastlinski, poljedelski pridelavi. V slo pa je teh površin za vzorec. V slo rabimo predvsem več znanja pašništva, pridelave na travinju.

Znanja je kar dovolj, le volje ponekod ni.

Orje zemlje ne, pravi, rahlja pa jo:-). Ročno verjetno ne. Kmetijstvo brez subvencij pade, sploh eko. Pika. Na kratko. Lep dan.
P.S:: Ker je kmetijstvo posel, je tako kot v vsakem poslu: nekaterim uspe, ne pa vsem. Nekaj k temu prispeva tudi zakon velikih števil....

Samo ga je "mal" več.

Če prenehajo subvencije bo Branko zopet moral orati, sicer bo suh in lačen.Sicer je pa Branko predvsem velik inovator, predvsem v tem, da bi vse naredil, samo, da mu ni treba delati.

Trenutno je njegov način obdelave podprt s 40€/ha. Tako da le zaradi subvencij ne bi spreminjal obdelave. Vsak (kmet) teži k temu, da bi delal cimanj.

[blink]
>»EU podpira tiste, ki izigravajo koncept subvencioniranja. Za kmete in okolje bi bilo bolje, da bi subvencionirala le dobro sejalno tehniko in orodja za plitko obdelavo tal, ne pa drugih strojev.

Najbolje bi bilo če bi subvencije ukinili in znižali davke.

Kmetijske subvencije so večinoma sredstva EU, če se jih odpovemo, jih bodo dobili pač drugi.