Sešteti moraš celoto, ne samo tisto kar je šlo za sanacijo državnih bank s strani države. Poleg teh 5 miljard je šlo toliko tudi v času Pahorjeve vlade ( cca 5 miljard) za državne depozite v državne banke (da ni propadel finačni sistem) in subvencije podjetjem, da niso odpuščala zaposlenih. To so bila v veliki večini podjetja, ki so bila na tajkunski način olastninjena v času prve Janševe vlade, kjer so bili lastniki teh podjetij tesno povezani s politiko vseh barv tistega časa. Potem sta pa tu še dva sklopa kreditov za čiste socialne namene, prvi je še iz časa ko je bil Gaspari finančni minister v Drnovškovi vladi, drugi je pa novejšega datuma iz časa po Pahorjevi vladi ( Janša, Bratušek) ko so se jemali krediti za funkcioniranje javnih podsistemov ( ZUJF je bil pogoj za odobritev teh kreditov). In ko vse to skupaj sešteješ prideš na številko 17, 18 miljard €, to je pa cca 2/3 trenutne zadolžitve slovenske države.

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [1357]
> > > Struktura našega dolga je itak poznana in je vezana na dogajanja zadnjih 15 let v našem bančnem sistemu, na katerega je, direktno ali indirektno,vezano približno 60% trenutnega dolga.
> >
> > 60% pomeni 18 milijard. To je popolna oslarija. Če pogledaš koliko je bilo plačano za sanacijo in povrnjeno z dividendami in kupninami, je tvoj znesek več kot pet krat prevelik!
>
>
> Koliko milijard je od 31 milijard slovenskega dolga v investicijskih projektih? V katerih investicijskih projektih so te državne milijarde v smislu npr. Darsovega dolga za avtoceste, ki danes s cestninami servisira ta nekajmilijardni dolg. Koliko je v 31 milijard dolga kurantnega dolga?

Donos daje tudi "poraba za štukeljne" bi rekel ti. Tisto, kar je kumulativno vplačalo ministrstvo za šolstvo v izobrazbo prebivalcev, potem prav tako daje prihodke kot tvoje cestnine. Daje povečane prispevke in višje plačilo dohodnine od zaposlenih prebivalcev.

KLjub temu, da si kar kolobaril, motal in vrtel številke nisi našel nobene konkretne investicije, torej, lahko mirno ugotovimo, da je 31 milijard našega dolga popolnoma nekurantnega, že zdavnaj pokončanega v javnosektorski greznici (lahko odštejemo nekaj milijard jugoslovanskega dolga, tudi nekurantnega). Pod pretvezo medgeneracijske solidarnosti, ki ni nič drugega kot medgeneracijski rop je prav ta generacija štrukljev od leta 2011,12 naprej uspela s sindikalnim nasiljem izropati prihodnje generacije Slovencev.

[1357]
Vse kar si našteval rabiš ampak v pravih proporcih. V slovenskem primeru so proporci problem. Če bi bilo razmerje obratno od trenutnega ( dve tetini diplomanti tehničnih in naravoslovnih fakultet, ena tretina vsi ostali) potem bi bilo uredu, tako kot je danes pa ta sloj ljudi, ki nima dejanskega dela ima pa visoko izobrazbo nekurantnih smeri samo ustvarja tenzije v družbi. Koristi od tega ima pa samo politika. kateri ti ljudje služijo za medsebojne politične boje, ki imajo zelo malo skupnega z realnostjo. Popolnoma nič ne bi bilo narobe če bi se tudi šolski sistem prilagodil potrebam časa, ki ga živimo. Glede na tvoje komentarje predvidevam da imaš družboslovno izobrazbo ker zanikaš dejstvo da je realni sektor tisti, ki drži državo pri življenju z vplačili davkov v državno blagajno. In bilo bi pravično da bi imeli deli družbe toliko upliva na oblast kolikršen delež prispevajo v državno blagajno kar pa trenutno niti pod razno ni tako saj imajo že destletja oblasdt v svojih rokah ljudje, ki tudi enga dne niso opraljali ali proizvajali ničesar kar bi bilo podrejeno tržnim zakonitostim.

Ne nimam družboslovne izobrazbe ampak tehnično. Preučujem različne komplesne sisteme že več desetletij in to z naravoslovno tehničnimi orodji.
ZAto pričakujem od tehnikov v debati eksaktnost in razumevanje dimenzij.
Če si tehnik, kar sklepam glede na tvoj gnev do drugačnih, bi moral znati meriti in vedeti, dako se načrtuje ali popravlja stroj.
Tvoje zgodbe pa so enostavno fantazijske brez občutka za dimenzijo v sistemu.
V sodobnih družbah manj kot 30% populacije naredi vse izdelke, ostali delajo storitve.
V globalni verigi vrednosti poznamo U (krivuljo nasmeha), ki ponazarja procese glede na dodano vrednost. Na začetku v fazi razvoja je najvišja dodana vrednost na zaposlenega, v proizvodnji pade, nato pa ponovno zraste na področju marketinga prodaje in financ.
Slovenija je lepo napredovala zadnja leta, ker je imela veliko proizvodnih naročil. Toda na ta način ne bomo presegli povprečja EU. Za preboj v dodani vrednosti potrebuješ tudi to, da razvoj in marketing ter finance ostanejo v tvoji državi.
Ko se je sredi osemdesetih let na računalništvo vpisovl cvet generacij in smo jih več kot polovico na sprejemnih izpitih zavračali, je bilo v populaciji okoli 150 primernih od cca 27000 velike generacije. Cca 5 promilov.
Dobili smo odlične generacije študentov, sedaj je genracija padla na cca 20.000 in je primernih mogoče 100, ker pa jih od teh 100 veliko študira sedaj modernejše študije jih imaš mogoče na razpolago 50 med vpisanimi. Če prisliš z ukrepom, da jih mora študirati računalništvo 600 nisi naredil nič dobrega. Spustil si nivo znanja, znižal si plače v panogi zaradi povčane konkurenčnosti (to oslarijo so naredili pravniki v preteklih 20 letih), kar je pa najbolj pomembno, samo eden od 12 inženirjev ima sedaj potencial, kaj narediti.
Še en močan argument, če se spomniš matematike v osnovni in srednji šoli, je bila večini ljudi težka, ker pač niso za to mogoče jih je bilo petina takih, ki s tem niso imeli težav.
Ti bi pa sedaj v naravoslovje in tehniko vlekel množice, ki nimajo predispozicij za to področje.

[1357]
Glede na tvoje komentarje predvidevam da imaš družboslovno izobrazbo ker zanikaš dejstvo da je realni sektor tisti, ki drži državo pri življenju z vplačili davkov v državno blagajno. In bilo bi pravično da bi imeli deli družbe toliko upliva na oblast kolikršen delež prispevajo v državno blagajno kar pa trenutno niti pod razno ni tako saj imajo že destletja oblasdt v svojih rokah ljudje, ki tudi enga dne niso opraljali ali proizvajali ničesar kar bi bilo podrejeno tržnim zakonitostim.

Glede vplačil dejstva govorijo naslednje:
70% vplačil v javne blagajne prispevajo delavci v zasebnem sektorju podjetja in lastniki kapitala
20% vplačil v javne blagajne prispevajo zaposleni v javnem sektorju
10% vplačil v javne blagajne prispevajo upokojenci.

V ljudeh pa tudi tebi je očitno nezavedno zelo zakoreninjen marksizem, ki pravi da se vrednost ustvarja v bazi, v nadstavbi pa se samo porablja. Ta teorija je v sodobnem kapitizmu na smetišču zgodovine in vse razvite države vključene v OECD imajo enotna merila BDP, ki so diemetralna tvojem pojmovanju.
Skratka tvoja teza je posledica fake news, ki jih generirajo določene politične skupine in z dejanskim stanjem sistema nimajo veliko skupnega.

[FIN-311684]
> [1011Arist]
> > [FIN-311684]
> > > [1011Arist]
> > > > [1357]
> > > > Struktura našega dolga je itak poznana in je vezana na dogajanja zadnjih 15 let v našem bančnem sistemu, na katerega je, direktno ali indirektno,vezano približno 60% trenutnega dolga.
> > >
> > > 60% pomeni 18 milijard. To je popolna oslarija. Če pogledaš koliko je bilo plačano za sanacijo in povrnjeno z dividendami in kupninami, je tvoj znesek več kot pet krat prevelik!
> >
> >
> > Koliko milijard je od 31 milijard slovenskega dolga v investicijskih projektih? V katerih investicijskih projektih so te državne milijarde v smislu npr. Darsovega dolga za avtoceste, ki danes s cestninami servisira ta nekajmilijardni dolg. Koliko je v 31 milijard dolga kurantnega dolga?
>
> Donos daje tudi "poraba za štukeljne" bi rekel ti. Tisto, kar je kumulativno vplačalo ministrstvo za šolstvo v izobrazbo prebivalcev, potem prav tako daje prihodke kot tvoje cestnine. Daje povečane prispevke in višje plačilo dohodnine od zaposlenih prebivalcev.

KLjub temu, da si kar kolobaril, motal in vrtel številke nisi našel nobene konkretne investicije, torej, lahko mirno ugotovimo, da je 31 milijard našega dolga popolnoma nekurantnega, že zdavnaj pokončanega v javnosektorski greznici (lahko odštejemo nekaj milijard jugoslovanskega dolga, tudi nekurantnega). Pod pretvezo medgeneracijske solidarnosti, ki ni nič drugega kot medgeneracijski rop je prav ta generacija štrukljev od leta 2011,12 naprej uspela s sindikalnim nasiljem izropati prihodnje generacije Slovencev.

Ta generacija je dobila v glavo znanje, s katerim se lahko zaposli v katerikoli državi EU in v prejšnjem "obračanju števil" set ti pokazal, da to znanje daje okoli 5 miljard prihodkov na leto.
Daj si že enkrat dopovedati, da tvoje poenostavljanje sistema vodi v nedelujoči sistem.
Goniš nekaj iluzij, ki nikakor ne morejo delovati in če bi ti bilo omogočeno preizkusiti jih, bi naredil popoln kaos v družbi, hujši kot v Venezueli.
Ne vem zakaj se znova in znova pogovarjam s tabo, ker ti tako ni pomoči.
Mogoče zgolj zato, da bi od tvojih "všečnih populističnih iluzij" in sejanja sovraštva med družbenimi skupinami odvrnil kakega, ki bi postal tvoj sledilec.

[kren]
> [1011Arist]
> 20% vplačil v javne blagajne prispevajo zaposleni v javnem sektorju
> 10% vplačil v javne blagajne prispevajo upokojenci.

V resnici ne prispevajo v javno blagajno ničesar, ker so plačani iz nje in gre samo za prekladanje denarja v javni blagajni.

Če se ne motim, sva o tem že govorila. Javni uslužbenci in upokojenci ne polnijo javne blagajne, samo vračajo vanjo del tega, kar so iz nje prejeli.

Ja sva govorila, ampak se očitno nisva sporazumela. Tvoja teza je poenostavitev, ki ne drži.
Držala bi zgolj, če bi se zgodilo res tako kot praviš ti, da bi bila to zgolj računovodska operacija.
Dejansko pa ne gre za to, ampak te ljudi plačamo iz javne blagajne tako kot plačamo zaposlene iz gradbenega podjetja KRK, ki še slovensko ni, da popravi odsek avtoceste.
Del njihovega denarja pa se nato po enakih principih vrne v javne blagajne.
NA poti iz blagajn kroži predvsem po nejavnem sektorju (nakupi blaga in storitev), ki dajejo delo tudi ne javnim delavcem, nato pa se ga del vrne nazaj v javno blagajno.

Tvoja poenostavitev ne opiše pravilno delovanja sistema, ker po tvoji poenostavitvi bi bila dodana vrednost manjša, kot je dejansko bila.
Kot sem zapisal že zgoraj OECD je sprejel skupna merila za 40 najbolj razvitih držav, kako se to meri.
Tvoj pogled pa je prežet z marksistično teorijo baze in nadstavbe, ki ne opisuje sedanjega kapitalizma in je šla že na smetišče zgodovine.

[kren]
Ne zamegljuj. Jaz ne govorim o dodani vrednosti, ampak o polnjenju proračuna. Nekdo, ki je plačan iz proračuna, ga pač ne polni, ampak prazni (razen, če plača v proračun več, kot je dobil iz njega).

Ne želim zameglevati. Midva pač debatirava, lahko bi tudi o tem ali je zemlja ravna ali ni in po koncu debate bi imela oba nekaj več argumentov, ki bi jih pretehtala in mogoče spremenila svoja stališča ali pa tudi ne.

Ti si zamenjl tarčo. Nisi odgovoril, kaj je s hrvaškim delavcem gradbenega podjetja KRK, ki je popravljal slovenske ceste in bil plačn iz proračuna. Vsekakor ni javni uslužbenec.

Strinjam se s tabo, da je tak delavec neto prejemnik iz proračuna, ampak ne zaradi delitve javno zasebno.

Drugo pa je, da so vsa vplačila v javne blagajne narejena po bruto principu zaradi enakosti državljanov (lahko rečeš tudi ustavne ...)

Če si kaj tehnika bi moral to razumeti. JAvne blagajne so narejene kot avtomobilski motorji s turbino. Del izpušnih plinov porabijo zato, da ustvarijo večji pritisk pri polnjenju valjev in s tem večjo moč motorja.

Enako imaš tukaj povratno zanko, da plačani iz proračuna, vračajo del nazaj v proračun.
To poveča "moč" javnih blagajn.
Če ti je jasno, da so tubo motorji močnejši, bi ti moralo biti tudi jasno, da je ta princip in razlaga tisti, ki pravilneje opisuje delovanje sistema.

Ti to skušaš iz nekih razlogov negirati, ampak tako pač je.

[1011Arist]
> [kren]
> > [1011Arist]
> > 20% vplačil v javne blagajne prispevajo zaposleni v javnem sektorju
> > 10% vplačil v javne blagajne prispevajo upokojenci.
>
> V resnici ne prispevajo v javno blagajno ničesar, ker so plačani iz nje in gre samo za prekladanje denarja v javni blagajni.
>
> Če se ne motim, sva o tem že govorila. Javni uslužbenci in upokojenci ne polnijo javne blagajne, samo vračajo vanjo del tega, kar so iz nje prejeli.

Ja sva govorila, ampak se očitno nisva sporazumela. Tvoja teza je poenostavitev, ki ne drži.
Držala bi zgolj, če bi se zgodilo res tako kot praviš ti, da bi bila to zgolj računovodska operacija.
Dejansko pa ne gre za to, ampak te ljudi plačamo iz javne blagajne tako kot plačamo zaposlene iz gradbenega podjetja KRK, ki še slovensko ni, da popravi odsek avtoceste.
Del njihovega denarja pa se nato po enakih principih vrne v javne blagajne.
NA poti iz blagajn kroži predvsem po nejavnem sektorju (nakupi blaga in storitev), ki dajejo delo tudi ne javnim delavcem, nato pa se ga del vrne nazaj v javno blagajno.

Tvoja poenostavitev ne opiše pravilno delovanja sistema, ker po tvoji poenostavitvi bi bila dodana vrednost manjša, kot je dejansko bila.
Kot sem zapisal že zgoraj OECD je sprejel skupna merila za 40 najbolj razvitih držav, kako se to meri.
Tvoj pogled pa je prežet z marksistično teorijo baze in nadstavbe, ki ne opisuje sedanjega kapitalizma in je šla že na smetišče zgodovine.

Dajansko javni uslužbenci opravijo neke storitve, ki imajo neko vrednost. Držal se bom Friedmanna, ki je rekel, da država zagoni pol tega kar pobere, torej samo za pol davkov tudi vrne družbi neke usluge in storitve.

To je tako na oko, situacija je lahko tudi hujša, torej država zagoni še precej večji odstotek pobranih davkov.

Po 15 urah programiranja sem ravno prave volje.

A one 4 milijarde za DARS so stran vrzen denar? Al mamo za ta denar solidne avtoceste? Kjer razdaljo od Ljubljane do Kopra prevozis v manj kot uri, pred 20 leti si potreboval nekih 40% časa več? Okoli uro in pol. Pa ne le prot primorki. Praktično vsa slovenija je bistveno "blizje" zdaj kot pred 20 leti.

A garancije za EFSF (reševalni sklad za grčijo, irsko, portugalsko in spanijo) je tudi pojedel Štrukelj?

Daj nastelaj se malo.

To se ne dela s pištolo na glavi.

Lahko pa nemci skozi "zaveze NATO paktu" prodajo svoje leopard tanke in podmornice (ki so rabile predelavo, ker v osnovi niso narejene za toplo mediteransko morje) in ko so grki rekli, da nimajo denarja, so jim rekli da jim ga ugodno posodijo... poglej si malo kdaj je grška vojska modernizirala... in pri kom.

Ne rečem da na strani grkov ni bilo lumparij in lenobe... ampak delček te njihove mizerije je tudi v tem da so s sposojenim denarjem kupili robo pri ljudeh ki so vedeli da nimajo denarja in jim ta manjko posodili

Loči davke in prispevke ( vzajemna zavarovanja). Davki so davek na dobiček pri pravnih osebah in dohodnina pri fizičnih osebah ter ddv pri obeh skupinah, vse ostalo so takšna in drugačna vzajeman zavarovanja ( zdravstvo, pokojnine) in vsa ta vzajemna zavarovanja tisti, ki ot plačujejo prej ali slej tudi koristijo.

Fakultetno izobraževanje je tretjestopenjsko in tja lahko vstopi, ne zaključi, največ 25% ene generacije, danes pa na fakultete vstopa med 65 in 70% vsake generacije. To je osnovni problem celotnega šolskega sistema ker je na vseh stopnjah premalo selektiven in v svoji osnovi popolnoma zgrešen glede na družbeni sistem ( kapitalizem ) v katerem živimo. Naš šolski sistem še vedno preferira pridne pred pametnimi in multipraktičnost pred ozko specializacijo. Seveda če bi se sistem postavil času primerno, da se v osnovnih šolah pri otrocih poleg splošne pismenosti išče predvsem za kaj so ti otroci najbolj nadarjeni in se jih usmeti na drugostopenjsko ( srednje) izobraževanje po njihovih ugotovljenih naravnih preferencah, tisti najbioljši iz drugosponeskega šolanja pa nadaljujejo izobraževanje na tretji (fakultetni) stopnji. In tako biimel zgrajeno celotno piramido in pokrite vse nivoje. Tak sistem šolstva v Evropi poznajo države severno od Alp ter anglosaksoni in skandinavci. In rezultati teh šolskih sistemov so napram našemu vrhunski.

Pri grkih je orožje prišlo na vrsto šele v tretji fazi. Prva faza grškega zadolževanja je bila ko so v zelo kratkem času konec 80. let vse svoje otoke trajektno povezali v tako gostih intervalih da je bila vsa stvar nerentabilna po kakršnih koli merilih, potem je prišla druga faza zadolževanja ko so si grki omislili da morajo organizirati Olimpijske igre nato je pa sledila tretja faza zadolževanja o kateri ti pišeš ker so kot člani Nato-a in EU stalno nadlegovali druge člane teh dveh organizacij da jih sosedi turki vojaško ogrožajo. In je pršel odgovor grkom da če se bojijo sosedov naj se ustrezno oborožijo in bo stvar rešena. In ko vse to skupaj povežeš z grško mentaliteto, ki je še hujša od črnogorske dobiš tak rezultat kot se je zgodil na koncu z eksplozijo grškega dolga in tehničnim bankrotom države.