Tu več stvari ni jasnih.

Koliko znaša zapisani odstotek (kumulativna stopnja rasti BDP bi v treh letih stresnega scenarija znašala -2,3 odstotka). A to pomeni, da se upošteva padec rasti BDP za 2,3 ali na 2,3 odstotka. Ker ni videti, da so Finance avtor sporočila, bi bilo treba guvernerja Banke Slovenije vprašati, zakaj Banko Slovenije zapuščajo taka sporočila in zakaj jih Banka Slovenije kot kakim psom po faksu dostavlja, namesto da bi guverner to predstavil v parlamentu.

Uporaba podatkov s konca leta 2018, cepljenih na razmere, ki jih ni več, je popolna bedarija. Poleg tega so banke v Sloveniji večinoma prekapitalizirane, oziroma, sedijo na denarju, ki ga ne znajo investirati. Količnik kapitalske ustreznosti je daleč previsok in kaže na to, kakšna temeljna nesposobnost in neznanje še vedno vodita slovenske banke. Banka Slovenije tudi povsem napačno, NE ocenjuje, da ravno to dejstvo, da banke niso sposobne donosnih investicij v visoko tehnologijo in tuje vrednostne papirje, pomeni največje sistemsko tveganje. Res ne vem, do kdaj bo treba še vse te pocarje po slovenskem finančnem sistemu in ekonomskih fakultetah prenašati.

Uriah Heep.

Do konca ? ;))))