[sopranos]
> [1011Arist]
> > [FIN-311684]
> > > []
> > > Mene pa zanima ali je prodaja državnih(nlb) podjetji vplivala na državni dolg. Če je potem je treba nujno to upoštevati ?! In če v zlatih časih ne zmanjšamo dolga, potem bo res hudo .
> >
> > Slovenija ni zmanjšala dolga iz gospodarske rasti oz. dodane vrednosti, prodala je banke in s kupnino zmanjšala dolg, kar je za pohvaliti v upanju, da bo vlada sprejala sklep, da se za leto 2020 zmanjša masa za plače v javnem sektorju za 30% in se s privarčevanim denarjem zmanjša javni dolg.
>
> Tvoj butast ukrep, ker res nič ne razumeš povratnozančnih sistemov, bi zmanjšal kupno moč Slovencev za 6% in posledično BDP za več kot 3%
>
> Torej imel bi 0,8 milijarde € manj stroškov v proračunu, drugi prihranki bi bili v ZZZS in občinah cca 0,7 milijarde €.
>
> IMel bi vsaj 0,5 milijarde manj prihodkov v proračunu in okoli 0,25 milijarde manj plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, ki bi jih moral poravnati proračun.
>
> Zaradi padca v recesijo, bi se nam drastično povišali stroški zadolževanja (v recesiji smo plačevali za približno enako velik dolg 0,4 milijarde € več obresti iz proračuna, kot jih plačujemo sedaj).
>
> Tvoj ukrep bi v proračunu naredil nekaj z učinkom približno 0 +800 -500 -250 -100
> Naredil pa ni cel kup gorja prebivalcem (predstavljaj si mlado družino, ki je vzela 30 letni kredit za rešitev stanovanjskega vprašanja, sedaj pa jim prihodki padejo za 30%, lahk se gredo takoj obesit in takih bi bilo zelo veliko recimo nekaj 10 tisoč. Naredil bi nove luknje v bankah tokrat od zasebnikov...
>
> Ne daš si dopovedati, kljub tmeu da ti to pojasnjujem že leta, da podjetje in država ni eno in isto. Če v podjetju uspeš znižati stroške plač za 30% in ohraniš enako proizvodnjo pomeni, da si bil prej neorganiziran ali pa da te bodo v kratkem zapustili vsi zaposleni.
> Če ne bo nič od tega boš imel vsaj eno leto povečan dobiček.
>
> V državi pa se ne konča s tem korakom, saj pomenijo nižje plače tudi na drugi strani manj kupne moči za prebivalce in tako dosežeš premik: blagostanja, zaposlenosti in BDP po spirali navzdol.

Imaš prav. Ampak ravno zato se reforme oz. spremembe v javnem sektorju se dela v času rasti. Pri nas pa v tem času zaposlujemo v javnem sektorju in tako sicer pospešujemo rast. Po drugi strani pa bomo potem v času krize imeli toliko manj manevrskega prostora. In takrat bo vse kar bo država naredila, zadeve še poslabšalo. Če bo dopuščala in zniževala plače bo slabo in če bo dvigala davke bo slabo.

V vročici debate pač kdaj res kdo reče, da bi bilo treba odpustiti več 10.000 zaposlenih. Ampak da smo jih pa za 4.000 povečali pa tudi ni bilo pametno. Saj že vse od osamosvojitve dalje povečujemo njihovo število. Bomo slej kot prej dosegli točko, ko bomo s povečevanjem števila zaposlenih naredili škodo pri gospodarski aktivnosti v državi - utajevanje, manj investicij, manj zaposlovanja, več izseljevanja itd.

Spoštujem tovje trezne komentarje.
Moje izkušnje pa kažejo naslednje:
1. Reforma pomeni po slovensko preoblikovanje torej z drugo besedo prerazdelitev, ki jo izsilijo neke vplivne skupine.
2. V družbi med ljudmi je vedno prisotna želja po prerazdeljevanju, ker se nekaterim zdi, da bi morali dobiti več, kot imajo, pa naj bo to upravičeno ali ne.

Vrvohodec hodi uspešno po vrvi, če je v ravnotežju, če dela "reforme" pa se nevarno ziblje in ponovno išče ravnotežje. Ko reguliram nek sistem odpravljam pogrešek do neke reference.

Naša družba je zadnjih nekaj let v ravnotežju in poglejmo, kaj so pomembni parametri tega ravnotežja:
1. plačilna bilanca je vsa leta v presežku, kar v ljudskem jeziku pomeni, da je nivo plač v Sloveniji primeren, da smo mednarodno konkurenčni. Če bi bilo drugače in bi bil razpoložljivi dohodek prebivalstva prevelik, bi hitro uvozili preveč nepotrebne krame in s tem povečali uvoz ter uničili plačilno bilančni presežek.
2. Kljub vsem cirkusom, ki se prikazujejo, statistika kaže, da je v desetih letih rast plač v zasebnem in javnem sektorju podobna (oboje okoli 25% z majhnimi mesdsebonimi odstopanji)
Plače v zasebnem se spreminjajo po tiho javne pa javno z veliko pompa in "sindikalnega boja".
Ko pa pogledaš rezultat pa je podoben.
3. Nekoč sem tukaj že predstavil graf, ki kaže na ravnotežje v daljšem obdobju med dobički lastnikov in plačami. Dobički so bolj ciklične narave lahko jih tudi ni, zato morajo takrat, ko gre dobro naraščati hitreje od plač, da bodo v povprečju tudi lastniki dobili npr. v obdoju destih let enako povečanje kot delojemalci.
4. Če vse zgoraj našteto deluje je tudi zaposlenost visoka, ker omogoča večini prebivalstva, da ustvarja in sodeluje pri gradnji blagostanja. To pmeni tudi višji razpoložljivi dohodek prebivalstva.

5. Po moje je tako kot kupiš nov avto ali drugo trajno potrošno dobrino, takrat ko ti gre dobro v življenju in jo koristiš lahko takrat, ko ti gre slabše, tudi pri nivoju javnih storitev in infrastrukture. Sedaj je čas, da popravimo več cest in mostov, da kuimo malo več medicinskih apratov, da izboljšamo stanje ostarelih. ČE tega ne bomo storili sedaj, ne bomo nikoli inkvaliteta življenja bo, ko nam bo šlo slabše še toliko slabša. Ker te bodo pregledovali z 20 let starim apratom, namesto s 3 leta starim...

Vsekakor pa menim, da je treba biti zelo pazljiv pri nadzoru ravnotežja. Pri prvih znakih plačilno bilančnega neravnotežja je treba začeti tudi ustavljati povečevanje blagostanja v državi. Privat sektor naredi to sam od sebe, ker mu zmanjka naročil pri javnem pa je to drugače. Treba je tudi vedeti, da se v krizi ne zmanjša obseg dela javnega (ne zmanjša se število šolajočih, bolnih, starih ...)

[1011Arist]

Spoštujem tovje trezne komentarje.
Moje izkušnje pa kažejo naslednje:
1. Reforma pomeni po slovensko preoblikovanje torej z drugo besedo prerazdelitev, ki jo izsilijo neke vplivne skupine.
2. V družbi med ljudmi je vedno prisotna želja po prerazdeljevanju, ker se nekaterim zdi, da bi morali dobiti več, kot imajo, pa naj bo to upravičeno ali ne.

Vrvohodec hodi uspešno po vrvi, če je v ravnotežju, če dela "reforme" pa se nevarno ziblje in ponovno išče ravnotežje. Ko reguliram nek sistem odpravljam pogrešek do neke reference.

Naša družba je zadnjih nekaj let v ravnotežju in poglejmo, kaj so pomembni parametri tega ravnotežja:
1. plačilna bilanca je vsa leta v presežku, kar v ljudskem jeziku pomeni, da je nivo plač v Sloveniji primeren, da smo mednarodno konkurenčni. Če bi bilo drugače in bi bil razpoložljivi dohodek prebivalstva prevelik, bi hitro uvozili preveč nepotrebne krame in s tem povečali uvoz ter uničili plačilno bilančni presežek.

Ja, zadnjih nekaj let je na tem področju super. Če bi malo manj avtov kupovali bi bilo še bolje. :)

2. Kljub vsem cirkusom, ki se prikazujejo, statistika kaže, da je v desetih letih rast plač v zasebnem in javnem sektorju podobna (oboje okoli 25% z majhnimi mesdsebonimi odstopanji)
Plače v zasebnem se spreminjajo po tiho javne pa javno z veliko pompa in "sindikalnega boja".
Ko pa pogledaš rezultat pa je podoben.

To je res, ampak ima javni sektor že vse od začetka precej višjo osnovo. Sam mislim, da je taka razlika v korist javnega sektorja povsem neupravičena in da bi morali biti bolj izenačeni z zasebnih sektorjem. Sindikati pa s svojim bojem skrbijo za to, da se razmerje med zasebnimi bolj ne uravnoteži. In zato sem jaz do tega bolj kritičen kot ti. Ker je treba tukaj upoštevati bistveno večjo varnost zaposlitve, manj stresa, nižja odgovornost itd.

3. Nekoč sem tukaj že predstavil graf, ki kaže na ravnotežje v daljšem obdobju med dobički lastnikov in plačami. Dobički so bolj ciklične narave lahko jih tudi ni, zato morajo takrat, ko gre dobro naraščati hitreje od plač, da bodo v povprečju tudi lastniki dobili npr. v obdoju destih let enako povečanje kot delojemalci.

Brez dobičkov ni razvoja. Zato bi vsaka pametna država podjetja spodbujala, da ustvarjajo dobičke, ne pa jih silila k temu, da jih skrivajo. Do sedaj je bila država dokaj pametna na tem področju.

4. Če vse zgoraj našteto deluje je tudi zaposlenost visoka, ker omogoča večini prebivalstva, da ustvarja in sodeluje pri gradnji blagostanja. To pmeni tudi višji razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Višina razpoložljivega dohodka je odvisna tudi od davčne in urbanistične politike.

5. Po moje je tako kot kupiš nov avto ali drugo trajno potrošno dobrino, takrat ko ti gre dobro v življenju in jo koristiš lahko takrat, ko ti gre slabše, tudi pri nivoju javnih storitev in infrastrukture. Sedaj je čas, da popravimo več cest in mostov, da kuimo malo več medicinskih apratov, da izboljšamo stanje ostarelih. ČE tega ne bomo storili sedaj, ne bomo nikoli inkvaliteta življenja bo, ko nam bo šlo slabše še toliko slabša. Ker te bodo pregledovali z 20 let starim apratom, namesto s 3 leta starim...

To kar pišeš velja za zasebni sektor. Javni sektor bi moral delovati proticiklično. Povečati investicijska vlaganja in zaposlovanje v času krize, in izvajati racionalizacijo poslovanje ter zmanjšati investicije v času rasti. Ko recimo gradbeništvo dobi veliko naročil iz zasebnega sektorja, takrat lahko država malo izpreže in tako poskrbi, da pri gradbeništvu ne pride do pregrevanja. Ta denar pa porabi za zmanjšanje dolga. V času krize bi lahko država pač malo več zaposlovala, da zmanjša pritisk pri brezposelnih. Tudi če bi bilo to bolj v smislu bullshit jobov. V času rasti pa bi potem to počasi malo rezala.

Realnost v Sloveniji je pa praviloma taka, da ko se nekdo zaposli v javnem sektorju, tam tudi ostane. Zato tudi stalno večanje števila zaposlenih. Ko nastopi kriza država praviloma oklesti investicije in ustavi zaposlovanje. Kar je v bistvu narobe. V času konjukture pa spet povečuje zaposlovanje in pregreva tako trg dela kot gradbeništvo.

Potem so pa tukaj še prav pizdontarske fore. Recimo tujce vabimo sem, da pridejo delat. Potem jim pa rečemo ja, če nimaš certifikata iz znanja slovenskega jezika, ti pa nadomestilo za brezposelnost ne pripada. Čeprav je ta oseba plačevala vse prispevke in davke, kot slovenski državljani.

Pri bolniški se ljudi goljufa tako, da se jim plačuje nadomestilo po urah in ne po mesecih. In tako lahko pri tistih najbolj ranljivih, z najnižjim dohodkom natane razliko 130-150 EUR. Februarja dobi plačano manj kot 500 EUR, maja pa več kot 620 EUR.

V času krize, ko bi bilo idealno, da morda naredimo kakšnega froca več država zmanjša porodniško, v času ko manjka delavcev, jo pa viša.

In to je vse tisto kar je v nasprotju s tem kar si napisal.

Vsekakor pa menim, da je treba biti zelo pazljiv pri nadzoru ravnotežja. Pri prvih znakih plačilno bilančnega neravnotežja je treba začeti tudi ustavljati povečevanje blagostanja v državi. Privat sektor naredi to sam od sebe, ker mu zmanjka naročil pri javnem pa je to drugače. Treba je tudi vedeti, da se v krizi ne zmanjša obseg dela javnega (ne zmanjša se število šolajočih, bolnih, starih ...)

Ne samo, da se ne zmanjša, ampak se poveča. Sploh če ljudi strašiš s tem, da jim boš dal manj denarja. In potem imaš več bolnih in več ljudi v penziji. Pa število odseljenih se poveča in število priseljenih se zmanjša. In če ne bomo pazili lahko kmalu zdrsnemo v demografsko krizo.

Primer začasnega joba, ki bi ga lahko izvedli je, da morajo tujci, ki nimajo potrdila o znanju slovenščine hoditi na tečaj slovenščine, če želijo dobiti pomoč za brezposelnost. Pa bi začasno zaposlili več učiteljev, pa potem še kakšne učitelje, ki bi učili Slovence, kako biti učitelji itd. Pa bi na ta način krepili integracijo tujcev in hkrati zaposlovali Slovence. Samo ideja.

Fora je, da zadeve preizkušaš. Potem pa vidiš kaj se je obneslo in kaj ne.