[]
Mene pa zanima ali je prodaja državnih(nlb) podjetji vplivala na državni dolg. Če je potem je treba nujno to upoštevati ?! In če v zlatih časih ne zmanjšamo dolga, potem bo res hudo .

Slovenija ni zmanjšala dolga iz gospodarske rasti oz. dodane vrednosti, prodala je banke in s kupnino zmanjšala dolg, kar je za pohvaliti v upanju, da bo vlada sprejala sklep, da se za leto 2020 zmanjša masa za plače v javnem sektorju za 30% in se s privarčevanim denarjem zmanjša javni dolg.

[FIN-311684]
> []
> Mene pa zanima ali je prodaja državnih(nlb) podjetji vplivala na državni dolg. Če je potem je treba nujno to upoštevati ?! In če v zlatih časih ne zmanjšamo dolga, potem bo res hudo .

Slovenija ni zmanjšala dolga iz gospodarske rasti oz. dodane vrednosti, prodala je banke in s kupnino zmanjšala dolg, kar je za pohvaliti v upanju, da bo vlada sprejala sklep, da se za leto 2020 zmanjša masa za plače v javnem sektorju za 30% in se s privarčevanim denarjem zmanjša javni dolg.

Tvoj butast ukrep, ker res nič ne razumeš povratnozančnih sistemov, bi zmanjšal kupno moč Slovencev za 6% in posledično BDP za več kot 3%

Torej imel bi 0,8 milijarde € manj stroškov v proračunu, drugi prihranki bi bili v ZZZS in občinah cca 0,7 milijarde €.

IMel bi vsaj 0,5 milijarde manj prihodkov v proračunu in okoli 0,25 milijarde manj plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, ki bi jih moral poravnati proračun.

Zaradi padca v recesijo, bi se nam drastično povišali stroški zadolževanja (v recesiji smo plačevali za približno enako velik dolg 0,4 milijarde € več obresti iz proračuna, kot jih plačujemo sedaj).

Tvoj ukrep bi v proračunu naredil nekaj z učinkom približno 0 +800 -500 -250 -100
Naredil pa ni cel kup gorja prebivalcem (predstavljaj si mlado družino, ki je vzela 30 letni kredit za rešitev stanovanjskega vprašanja, sedaj pa jim prihodki padejo za 30%, lahk se gredo takoj obesit in takih bi bilo zelo veliko recimo nekaj 10 tisoč. Naredil bi nove luknje v bankah tokrat od zasebnikov...

Ne daš si dopovedati, kljub tmeu da ti to pojasnjujem že leta, da podjetje in država ni eno in isto. Če v podjetju uspeš znižati stroške plač za 30% in ohraniš enako proizvodnjo pomeni, da si bil prej neorganiziran ali pa da te bodo v kratkem zapustili vsi zaposleni.
Če ne bo nič od tega boš imel vsaj eno leto povečan dobiček.

V državi pa se ne konča s tem korakom, saj pomenijo nižje plače tudi na drugi strani manj kupne moči za prebivalce in tako dosežeš premik: blagostanja, zaposlenosti in BDP po spirali navzdol.