Jaz ne verjamem, da je posrednik sposoben enakovredno zastopati tistega, ki ga placa, in tistega, ki ga ne. Seveda je jasno, da mora skrbeti za to, da je posel izveden pravno korektno (to je minimum) in tu ni skrbi.

Drugo vprasanje pa je, kaj bo v interesu prodaje recimo kupcu zamolcal. To da je stanovanje hrupno zaradi nevzgojenih sosedov? To, da se vse skupaj trese ko mimo pelje vlak? To, da pri mocnih nevihtah nekje zamaka?

Kup zadev je, kjer enostavno ena agencija NE more zastopati obeh, ker je v konfliktu. Jaz bi najraje speljal tako, da najamem svojo agencijo (cez nekaj let bom menjaval stanovanje), pa da morajo skrbeti za moj interes, ampak 2x provizije se mi pa res ne placuje.

Kar omenjaš, ne gre za enakovrednos zastopanje ampak zakonsko obveznost posrednika. Drži, da je problem, da je na trgu veliko šalabajzerjev, ampak posrednik, ki dela na dolgi rok in ki dela strokovno in tako kot je prav, bo kupca na to opozoril. In tudi prodajalca, ter bo cena temu primerno nastavljena. Prodajalca mora seznaniti, kakšna so dejstva in da to negativno vpliva na ceno. Dobro bi bilo, da se ljudje, ki mogoče nameravate sodelovati z agencijo, ali kupujete nepremičnino, ki jo prodaja agencija, malo pozanimate o svojih pravicah in tudi možnostih, če se izkaže, da nepremičnina ni taka, kot vam je bila predstavljena.

Seveda pa lahko najameš agenta, ki išče nepremičnino zate. In zato ti ni potrebno plačati dvojno provizijo. Ti plačaš provizijo tvojemu agentu, prodajalec pa svojemu. Agencije sodelujejo med seboj v takih primerih in vsak obračuna strošek svoji stranki. In kot že zapisano - provizija je načeloma stvar pogajanja, ni nujno 2%.

Kot povedano že večkrat v komentarjih - ljudje žal sploh ne poznajo dela posrednikov, možnosti, ki so pri tem, svojih pravic in obveznosti ter odgovornosti posrednika. Mogoče agencijam taka situacija celo odgovaraja, ampak na dolgi rok to škodi celotni branži.