Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Guardianova klimatska urgenca: sadite drevesa
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
[#2783106] 09.07.19 11:33 · odgovor na: (# 2783060)
[abohte]To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
> [MarijanMacek]
> Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
Neposredni odgovori na sporočilo št. 2783106
Strani: 1
[#2783588] 12.07.19 14:33 · odgovor na: (# 2783106)
[NemirniTujec]cca 500.000 ha je njiv in travnikov od tega 150000 ha njiv
> [abohte]
> > [MarijanMacek]
> > Pri vsem tem pisanju o miljardah ali biljardah na novo zasajenih dreves pa nihče ne omeni, da je naša zemlja po raziskavah NSA vse bolj zeleni planet,
>
> Za Slovenijo to vsekakor velja (govora je bilo namreč o tem, koliko dreves je potrebno posaditi). V Valvazorjevih časih je bilo pogozdeno cca 25% slovenskega ozemlja, sedaj preko 50%. Slovenija ima cca 300 mio m3 zalog lesne mase, vsako leto pa je neto prirastek cca 4 mio m3 (prirast nekje v rangu 7-9 mio, posek pa v rangu 4 mio).
>
> Naj si vsak sam izračuna, kakšno hranilno vrednost ima ta les.
To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
[#2783596] 12.07.19 16:07 · odgovor na: (# 2783106)
[NemirniTujec]Dude, to ni Anglija. V sloveniji imamo zemljo, ki je primerna za obdelovanje v Prekmurju in na Dravskem polju, potem pa se ze skoraj konca (ampak to ni problema, ker je tiste v prekmurju in na stajerskem res dosti).
To mi je bilo vedno zanimivo, kako so hribovci ponosni, da jih gozd in trnje zarascata, namesto da bi uporabljali zemljo ki jim je na voljo. Ali obstaja se kaka dezela, ki postaja vedno bolj zarascena v zadnjih 50 letih? Morda ravno otoska in do konca izrabljena anglija, ampak tukaj gre res za preservation (iz 7% na 10% in podobno majhne kolicine).
V sloveniji mislim da je zgolj cca 10% povrsine obdelovalne zemlje.
Zarascanje je odraz tega, da se opusca popolnoma idiotsko nerentabilne kajzarske zaplate zemlje, ki jih, ce nisi ravno iz "Idrsko-Cerkljanskega" (hribovja) v zivljenju se nisi videl :)
Skratka, one zaplate zemlje, na katerih je bolj kot ne stradal slovenski "kmecki" zivelj vecino zgodovine, potem je pa temu dokoncno odklenkalo z resno mehanizacijo kmetijstva. Velike povrsine v prekmurju in tam kjer je zemlja primerna za resno obdelavo imajo z razlogom stara imena tipa "Grofovsko", itd :)
Strani: 1