[xelle2000]
Torej je povprečna zdravniška plača z vsemi dežurstvi in nadurami 3699 evrov. Povprečna slovenska plača brez nadur in dežurstev pa 1730 evrov.

A to drži? V najvišjem, 57. plačnem razredu je več kot 30% zdravnikov. Tam je plača 3.960 EUR bruto in ne vključuje dodatkov, delovne uspešnosti, nadur in dežurstev. To pomeni, da so z vsemi dodatki hitro čez 5.000 EUR bruto. A so morda zdravniki družinske medicine tako slabo plačani, da potem znižujejo ta povprečje?

Zdravniki z vsemi nadurami in dežurstvi imajo po s stavko izsiljeni povišici plač 2,14 kratnik slovenske povprečne plače brez nadur in dežurstev.

Leta 2000 pa so zdravniki brez nadur in dežurstev imeli 2,8 kratnik povprečne slovenske plače.

Z enormnim dvigom minimalne plače, se je logično precej dvignila tudi povprečna plača. Naslednje leto, ko bo minimalna plača 940 EUR in ne bo vključevala dodatkov, lahko pričakujemo, da se bo razmerje še poslabšalo.

Edini možni zaključek je, da imajo zdravniki najslabše sindikate v državi.

Mislim, da je preveč poenostavljeno trditi, da je pomembno samo razmerje med povprečno plačo v državi in povprečno zdravniško plačo. Velik del problema, ki ga jaz vidim je tudi v tem, da so višje plače preprosto preveč obdavčene. Ker če greš gledati razmerje med povprečno neto plačo in povprečno zdravniško neto plačo, je razmerje še slabše, zgolj cca. 1,93. Že če bi bil izplen 2,14 bi zdravnik na letni ravni dobil okoli 3.000 EUR neto več.

Mislim, da je sindikatom težko staln izsiliti višje plače, če sam sistem hkrati deluje vedno slabše. Mislim, da bi bila bistveno bolj pametna strategija, da bi si tudi zdravniki v večji meri prizadevali za organizacijske in finančne spremembe delovanja zdravstva. In potem šele v naslednjem koraku zahtevali višje plače. No, saj če bi naredili tisto prvo tako kot se zagre, se potem javnost sploh ne bi več ukvarjala s plačami zdravnikov, ker to ne bi bila več zadeva, ki bi jo urejala politika.

Drži, ker je dežurstev in nadur v resnici relativno malo v povprečju. Pač vedno izstopa enih in istih 100 zdravnikov, noben pa ne gleda preostalih 6000 zdravnikov, ki ne dežurajo veliko.

Tako, da 70 % zdravnikov, ki ni v 57. PR tudi z dežurstvi zagotovijo skupno povprečje 3700 evrov bruto.

Dodaten kazalnik, ki dokazuje, da podatek drži je, da bi 3700 evrov predstavljalo osnovno plačo med 55. in 56. PR.

To bi pomenilo, da je preostalih 70 % zdravnikov povprečno v 53. PR. Že cca 2000 specializantov in pripravnikov pa pride maksimalno do 45 PR (specializant kirurgije pred specialističnim izpitom).

Seveda pa ni pomembno samo razmerje med povprečno in zdravniško plačo. Gre le za en indikator, ki pa ga OECD objavlja, zato omogoča vsaj do neke mere primerjavo med državami. In v Sloveniji je to razmerje za zdravnike med bolj neugodnimi v EU. Glede na objave v medijih je to za marsikoga podatek, ki ga ne more sprocesirati.