Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Fitch je izboljšal ocene Abanke in Nove KBM

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-514918 sporočil: 2.327
Zadnja sprememba: anon-514918 02.07.2019 15:41
Ne gre več za banke v današnjem smislu, ampak samo še za bančni teritorij komitentov. Apple, IBM, Ford ali Toyota lahko obvladujejo ves svet, ker so dobavitelji produktov. Ravno tako so Amazon, Google ali Alibaba dobavitelji storitev, ki ali so produkti ali pa imajo značaj produkta. Pri znani banki N26, posnetek katere v Sloveniji po moje hoče narediti Apollo, (kateri se do sedaj direktno ni ukvarjal z bančništvom), pa gre za storitev in produkt, ki v osnovi nimata značaja ne storitve in ne produkta, čeprav se tako lahko imenujeta. Primerjava Ford : avto, velja for ever. Enako Google : informacija. V prihodnje pa ni več mogoča do sedaj poznana relacija klasična banka : denar.

Na tej točki se v bančništvu odpre vrsta problemov. Po starem je neka banka fizično vstopila v določen prostor in si v njem tudi povsem fizično prizadevala povečevati svoj delež. S tem je banka komitente najprej vezala na delovanje svojih enot, potem pa vedno bolj na bankomate in kreditomate, vendar pa so bili komitenti še vedno vezani na teritorij določene poslovalnice. Z napredkom tehnologije je bilo te fizične vezave vedno manj in bo v kratkem povesem izginila. Če ne boš imel problema z milijonom evrov, kam z njim, ne boš imel po kaj hoditi v banko.

Nastane torej povsem druga situacija, ki tako, digitalizirano banko, kot je N26, povsem loči od stoletja poznanega klasičnega bančništva. Za tako banko ni več pomemben teritorij na katerem ima poslovalnico, ampak le obvladovanje bančnega prostora. V tem nastane pomembna razlika, ki ne sega samo v način oglaševanja, ampak v temelju spremeni način dela banke.

Še pred desetimi leti je bil bančni prostor še vedno skoraj povsem zamejen s fizično prisotnostjo banke na njem. Danes pa je zaradi napredka tehnologije osnovno vprašanje, kako naj banka ustvari bančni prostor tam, kjer fizično ni prisotna. Ker bo kmalu tudi denar imel samo še muzejsko vrednost, je to ključno vprašanje, ki ga mora vsaka banka rešiti, to je, kako fizično obvladati prostor, na katerem fizično ni prisotna. Predstavljaj si v nekem prostoru zgolj neprestane medijske prezentacije nečesa izključno virtualnega. In to za tvoj denar. Koga bi to zanimalo, če ni hazarder.

V takem dejanskem položaju so Američani enkrat že bili, ko so pred 40. leti pričeli prodirati na Kitajsko. Takratna kitajska družbena struktura ni bila enaka kot naša, čeprav smo prej imeli podoben sistem. Tako Kitajcem ni primanjkovalo samo delovnih mest in vsakovrstnega blaga za široko potrošnjo, ampak tudi institucij in usposobljenih ljudi. Se pravi, situacija je bila takrat taka, da je v družbenem smislu tudi pomen najbolj renomirane svetovne znamke na Kitajskem bil ničen. Generalno vzeto je bil teritorij neodziven na karkoli.

Američani in Kitajci so ta problem uredili tako, da so se ameriški investitorji s svojimi poslovnimi predlogi obračali direktno na župane mest. Zanimivo je, da so bili župani, teh v začetku posebej izbranih mest, relativno samostojni, dokler so upoštevali direktivo Partije, da mora mesto iti v celovito partnerstvo z ameriško kompanijo. Ekscesi z usmrtitvami, ki jih svet iz tega obdobja kitajskega razvoja pozna, so v bistvu predstavljali kaznovanje tistih vodilnih v nekem mestu, ki te določbe Partije niso upoštevali, ampak so delali na svojo roko. Na tak način je nastal čisto poseben tip zelo učinkovitih podjetij, ki ga v Sloveniji nismo poznali. Ravno nasprotno. Milan Kučan je v Sloveniji ves čas po osamosvojitvi zahteval, da župani in direktorji delajo najprej zase in od tega njegovi bandi plačujejo harač. Skupnost, ki ni direktno spadala pod okrilje Kučanove bande, pa je živela od evro-ocvirkov. Kadar in če so prileteli.

Vidimo torej, da je bil koncept razvoja na Kitajskem, ne glede na predhodno podoben sistem, povsem različen kot pri nas. Na Kitajskem je Dengov koncept od vsega začetka, od likvidacije Bande četverice, na čelu katere je bila Maova žena, vodil v uničevanje organiziranega kriminala, pri nas pa je Kučanov družbeno degeneracijski koncept vodil v njegovo nesluteno razrast. Kitajska je torej razvila normalno družbeno strukturo, kjer se državna in privatna lastnina dopolnjujeta, Slovenija pa je pod Kučanovim vplivom v bistvu ustvarila družbeno in ekonomsko obliko, kateri so se Američani na Nurnberškem procesu na vsak način hoteli izogniti, saj so se upravičeno bali nacističnega vpliva v bodočih nemških podjetjih. Pomemben del obsodb sodišča in likvidacij vodilnih nacistov je tako na strani zahodnih zaveznikov izviral iz bojazni pred post-hitlerjansko ekonomsko in na njeni osnovi politično nazi-družbeno-regeneracijo. To pa je tisto, kar se je v Sloveniji na ravni oblike, po padcu komunizma, zaradi nepazljivosti Clintona, ki se je raje ukvarjal z Monico in njeno cigaro, zgodilo.

Kot lahko vidimo, je neposreden vpliv na nek teritorij tudi v kapitalizmu in ne samo v fevdalizmu nujen. Kar sedaj v primeru bank, kot je N26, dela razliko do klasičnih bank, je to, da je specifičen produkt, to je, digitalni denar, ki ni samo plačilno sredstvo, ampak je sedaj tudi kot nosilec vrednosti digitalen, fizično povsem ločen od prostora, v katerem fungira. S tem pa tudi zaupanje ni več fizično, ampak izključno samo digitalno. In tega zaupanja v tem na novo osamosvojenem smislu ne moreš pridobiti from nowhere, če ne obvladaš teritorija. Se pravi, sodobna banka se bo lahko dogajala samo v nekem okolju, ki ne samo dovolj veliko, ampak poseduje tudi trdne skupne imenovalce. Zato je na takem teritoriju treba biti fizično prisoten, sicer tudi marketing ne more ničesar napraviti ali čeprav bosta v prihodnje denar in bančništvo povsem digitalizirana, bosta potrebovala lokalno osnovo, katera pa ne bo mogla biti zgolj oglaševalske narave.

Zakaj je banka N26 tako uspešna? Zato, ker vsi vedo, da za njo stoji Nemčija in EU. Konkretno prepoznan velik teritorij visoke vrednosti. Lahko bi tehnološko popolnoma enako banko, kot je N26, ponudil Egipt, pa izven Egipta ne bi nikogar prepričala. V sodobnem bančništvu se bo torej brisal lokalni pomen teritorija, absolutno pa bo dobil pomen teritorij širše skupnosti. Tako kot se je to že zdavnaj na povsem drugih osnovah zgodilo v Švici. Veliko vprašanje pa je ali bo Švica tudi v prihodnje enako dobra destinacija in garancija za vlagatelje, kot je bila do sedaj. Teritorialna vrednost Švice kot pokritje za finančno zaupanje v novih digitalnih pogojih je v primerjavi z EU namreč precej skromna in je vprašanje ali bo Švica od stare finančne slave še lahko enako dobro živela, kot je do sedaj. Ravno na tej osnovi, da je Slovenija članica EU, drugače pa Švici precej podobna ali celo bolj švicarska od Švice same, je priložnost tako za Apollo kot za Slovenijo. Zato ne vidim posebnih razlogov zakaj bi Apollo tukaj ostajal samo začasno.

Uriah Heep.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2781963

Strani: 1

sopranos sporočil: 11.404
Uf, tole si pa napletel.

Morda preberi tole:
www.businessinsider....019-6?op=1

Govori o tem, zakaj je težko narediti neobanko iz klasične banke.

Saj lepo, da se Slovenci cenimo, ampak da bo pa Američan tukaj nekaj kvačkal z namenom, da naredi neko globalno zgodbo, je pa pravljica za otroke. Kot sem že rekel, oni bodo tukaj pokasirali kakšno milijardo evrov, za nekaj let dela nekaj zaposlenih v Apollu. Ni slabo.

O Kitajcih pa v tej zadevi ne bi.

Strani: 1