Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Fitch je izboljšal ocene Abanke in Nove KBM

Strani: 1

sopranos sporočil: 11.404
[#2781917] 02.07.19 12:21
Odgovori   +    2
Apollo je tako velik, da lahko doseže, da se bonitetna ocena katere koli banke v Sloveniji zniža ali zviša. In ne samo banki, tudi državi Slovenija. Če gremo sedaj pogledati za nazaj, vidimo, da je bil verjetno Apollo tisti, ki je poskrbel, da se je Moody sredi izdaje obveznice odločil, da bo znižal oceno RS. In sedaj ko je dobil tisto kar je hotel, že viša ocene bankama, ki si jih lasti. Da jih bo potem lahko prodal po maksimalno dobri ceni.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2781929] 02.07.19 12:57 · odgovor na: sopranos (#2781917)
Odgovori   +    0
Zakaj bi prodajal, saj je v Evropi samo na treh koncih.

Uriah Heep.
sopranos sporočil: 11.404
[#2781930] 02.07.19 13:01 · odgovor na: anon-514918 (#2781929)
Odgovori   +    2
[UriahHeep]
Zakaj bi prodajal, saj je v Evropi samo na treh koncih.

Uriah Heep.
Zato ker je to tisto kar dela. Kupuje poceni, prodaja drago. Pa ja ne misliš, da bo Apollo začel graditi evropsko, ali celo svetovno banko? In da bo pri tem Slovenija igrala pomembno začetno vlogo?

S temi bančnimi posli se Apollu obeta dobiček v rangu nekaj 100 milijonov, morda celo čez milijardo EUR. Tudi v ZDA je milijarda lep posel.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2781963] 02.07.19 15:29 · odgovor na: sopranos (#2781930)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-514918 02.07.2019 15:41
Ne gre več za banke v današnjem smislu, ampak samo še za bančni teritorij komitentov. Apple, IBM, Ford ali Toyota lahko obvladujejo ves svet, ker so dobavitelji produktov. Ravno tako so Amazon, Google ali Alibaba dobavitelji storitev, ki ali so produkti ali pa imajo značaj produkta. Pri znani banki N26, posnetek katere v Sloveniji po moje hoče narediti Apollo, (kateri se do sedaj direktno ni ukvarjal z bančništvom), pa gre za storitev in produkt, ki v osnovi nimata značaja ne storitve in ne produkta, čeprav se tako lahko imenujeta. Primerjava Ford : avto, velja for ever. Enako Google : informacija. V prihodnje pa ni več mogoča do sedaj poznana relacija klasična banka : denar.

Na tej točki se v bančništvu odpre vrsta problemov. Po starem je neka banka fizično vstopila v določen prostor in si v njem tudi povsem fizično prizadevala povečevati svoj delež. S tem je banka komitente najprej vezala na delovanje svojih enot, potem pa vedno bolj na bankomate in kreditomate, vendar pa so bili komitenti še vedno vezani na teritorij določene poslovalnice. Z napredkom tehnologije je bilo te fizične vezave vedno manj in bo v kratkem povesem izginila. Če ne boš imel problema z milijonom evrov, kam z njim, ne boš imel po kaj hoditi v banko.

Nastane torej povsem druga situacija, ki tako, digitalizirano banko, kot je N26, povsem loči od stoletja poznanega klasičnega bančništva. Za tako banko ni več pomemben teritorij na katerem ima poslovalnico, ampak le obvladovanje bančnega prostora. V tem nastane pomembna razlika, ki ne sega samo v način oglaševanja, ampak v temelju spremeni način dela banke.

Še pred desetimi leti je bil bančni prostor še vedno skoraj povsem zamejen s fizično prisotnostjo banke na njem. Danes pa je zaradi napredka tehnologije osnovno vprašanje, kako naj banka ustvari bančni prostor tam, kjer fizično ni prisotna. Ker bo kmalu tudi denar imel samo še muzejsko vrednost, je to ključno vprašanje, ki ga mora vsaka banka rešiti, to je, kako fizično obvladati prostor, na katerem fizično ni prisotna. Predstavljaj si v nekem prostoru zgolj neprestane medijske prezentacije nečesa izključno virtualnega. In to za tvoj denar. Koga bi to zanimalo, če ni hazarder.

V takem dejanskem položaju so Američani enkrat že bili, ko so pred 40. leti pričeli prodirati na Kitajsko. Takratna kitajska družbena struktura ni bila enaka kot naša, čeprav smo prej imeli podoben sistem. Tako Kitajcem ni primanjkovalo samo delovnih mest in vsakovrstnega blaga za široko potrošnjo, ampak tudi institucij in usposobljenih ljudi. Se pravi, situacija je bila takrat taka, da je v družbenem smislu tudi pomen najbolj renomirane svetovne znamke na Kitajskem bil ničen. Generalno vzeto je bil teritorij neodziven na karkoli.

Američani in Kitajci so ta problem uredili tako, da so se ameriški investitorji s svojimi poslovnimi predlogi obračali direktno na župane mest. Zanimivo je, da so bili župani, teh v začetku posebej izbranih mest, relativno samostojni, dokler so upoštevali direktivo Partije, da mora mesto iti v celovito partnerstvo z ameriško kompanijo. Ekscesi z usmrtitvami, ki jih svet iz tega obdobja kitajskega razvoja pozna, so v bistvu predstavljali kaznovanje tistih vodilnih v nekem mestu, ki te določbe Partije niso upoštevali, ampak so delali na svojo roko. Na tak način je nastal čisto poseben tip zelo učinkovitih podjetij, ki ga v Sloveniji nismo poznali. Ravno nasprotno. Milan Kučan je v Sloveniji ves čas po osamosvojitvi zahteval, da župani in direktorji delajo najprej zase in od tega njegovi bandi plačujejo harač. Skupnost, ki ni direktno spadala pod okrilje Kučanove bande, pa je živela od evro-ocvirkov. Kadar in če so prileteli.

Vidimo torej, da je bil koncept razvoja na Kitajskem, ne glede na predhodno podoben sistem, povsem različen kot pri nas. Na Kitajskem je Dengov koncept od vsega začetka, od likvidacije Bande četverice, na čelu katere je bila Maova žena, vodil v uničevanje organiziranega kriminala, pri nas pa je Kučanov družbeno degeneracijski koncept vodil v njegovo nesluteno razrast. Kitajska je torej razvila normalno družbeno strukturo, kjer se državna in privatna lastnina dopolnjujeta, Slovenija pa je pod Kučanovim vplivom v bistvu ustvarila družbeno in ekonomsko obliko, kateri so se Američani na Nurnberškem procesu na vsak način hoteli izogniti, saj so se upravičeno bali nacističnega vpliva v bodočih nemških podjetjih. Pomemben del obsodb sodišča in likvidacij vodilnih nacistov je tako na strani zahodnih zaveznikov izviral iz bojazni pred post-hitlerjansko ekonomsko in na njeni osnovi politično nazi-družbeno-regeneracijo. To pa je tisto, kar se je v Sloveniji na ravni oblike, po padcu komunizma, zaradi nepazljivosti Clintona, ki se je raje ukvarjal z Monico in njeno cigaro, zgodilo.

Kot lahko vidimo, je neposreden vpliv na nek teritorij tudi v kapitalizmu in ne samo v fevdalizmu nujen. Kar sedaj v primeru bank, kot je N26, dela razliko do klasičnih bank, je to, da je specifičen produkt, to je, digitalni denar, ki ni samo plačilno sredstvo, ampak je sedaj tudi kot nosilec vrednosti digitalen, fizično povsem ločen od prostora, v katerem fungira. S tem pa tudi zaupanje ni več fizično, ampak izključno samo digitalno. In tega zaupanja v tem na novo osamosvojenem smislu ne moreš pridobiti from nowhere, če ne obvladaš teritorija. Se pravi, sodobna banka se bo lahko dogajala samo v nekem okolju, ki ne samo dovolj veliko, ampak poseduje tudi trdne skupne imenovalce. Zato je na takem teritoriju treba biti fizično prisoten, sicer tudi marketing ne more ničesar napraviti ali čeprav bosta v prihodnje denar in bančništvo povsem digitalizirana, bosta potrebovala lokalno osnovo, katera pa ne bo mogla biti zgolj oglaševalske narave.

Zakaj je banka N26 tako uspešna? Zato, ker vsi vedo, da za njo stoji Nemčija in EU. Konkretno prepoznan velik teritorij visoke vrednosti. Lahko bi tehnološko popolnoma enako banko, kot je N26, ponudil Egipt, pa izven Egipta ne bi nikogar prepričala. V sodobnem bančništvu se bo torej brisal lokalni pomen teritorija, absolutno pa bo dobil pomen teritorij širše skupnosti. Tako kot se je to že zdavnaj na povsem drugih osnovah zgodilo v Švici. Veliko vprašanje pa je ali bo Švica tudi v prihodnje enako dobra destinacija in garancija za vlagatelje, kot je bila do sedaj. Teritorialna vrednost Švice kot pokritje za finančno zaupanje v novih digitalnih pogojih je v primerjavi z EU namreč precej skromna in je vprašanje ali bo Švica od stare finančne slave še lahko enako dobro živela, kot je do sedaj. Ravno na tej osnovi, da je Slovenija članica EU, drugače pa Švici precej podobna ali celo bolj švicarska od Švice same, je priložnost tako za Apollo kot za Slovenijo. Zato ne vidim posebnih razlogov zakaj bi Apollo tukaj ostajal samo začasno.

Uriah Heep.
1357 sporočil: 7.095
[#2781967] 02.07.19 15:32
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: 1357 02.07.2019 15:33
Sedaj se vsaj ve kdo stoji v ozadju sklada Apollo ker se ve čigava agencija je Fitch.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2781980] 02.07.19 16:11 · odgovor na: 1357 (#2781967)
Odgovori   +    0
Fitch changes its mind: Trump isn’t a threat to the world economy.


Published Tue, Apr 11 2017 2:33 PM EDTUPDATED Wed, Apr 12 2017 9:14 AM EDT
Jeff Cox
@JEFFCOXCNBCCOM
sopranos sporočil: 11.404
[#2781981] 02.07.19 16:12 · odgovor na: anon-514918 (#2781963)
Odgovori   +    1
Uf, tole si pa napletel.

Morda preberi tole:
www.businessinsider....019-6?op=1

Govori o tem, zakaj je težko narediti neobanko iz klasične banke.

Saj lepo, da se Slovenci cenimo, ampak da bo pa Američan tukaj nekaj kvačkal z namenom, da naredi neko globalno zgodbo, je pa pravljica za otroke. Kot sem že rekel, oni bodo tukaj pokasirali kakšno milijardo evrov, za nekaj let dela nekaj zaposlenih v Apollu. Ni slabo.

O Kitajcih pa v tej zadevi ne bi.
sopranos sporočil: 11.404
[#2781985] 02.07.19 16:25 · odgovor na: (#2781983)
Odgovori   +    2
[jezdec666]
Združili, racionalizirali, odpustili in prodali prek IPO ali če bo kakšna bančna skupina zainteresirana kar direkt. Vprašanje samo, zakaj država ni naredila tega in bi za združeno banko prejela več kot je za dve manjši.
Se strinjam.

Odgovor na tvoje vprašanje - zato ker so a)nesposobni kakor koli pametnega narediti in b)ker so od Apolla dobili več milijonov EUR podkupnin.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2781986] 02.07.19 16:30 · odgovor na: sopranos (#2781981)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-514918 02.07.2019 16:43
Ne upoštevaš tega, da bo do totalne, ne samo bančne, ampak finančne revolucije prišlo prej kot v petih letih. V šanghaju, Pekingu in drugih kitajskih milijonskih mestih se je že zgodila. Ne bo finančno-tehnološke osnove za kar koli drugega. In kot sem rekel, važna je osvojitev kvalitetnega prostora kot izhodišča, ker samo prcanje z banerji na daljavo, v povezavi s hranjenjem vrednosti, ne bo zaleglo. To pa tudi vse pove. Zakaj bi kdo prodajal kokoško, ki nese zlata jajca ali pa jo najprej ubil in potem kupil novo, če bodo vsi na istem. Dodana vrednost je samo še prostor, tehnologija bo povsod ista.

Tisto, kar te o Kitajcih v mojem postu moti, je del vsebine univerzitetnega predavanja ameriškega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Uriah Heep.
sopranos sporočil: 11.404
[#2781999] 02.07.19 17:31 · odgovor na: anon-514918 (#2781986)
Odgovori   +    1
[UriahHeep]
Ne upoštevaš tega, da bo do totalne, ne samo bančne, ampak finančne revolucije prišlo prej kot v petih letih. V šanghaju, Pekingu in drugih kitajskih milijonskih mestih se je že zgodila. Ne bo finančno-tehnološke osnove za kar koli drugega. In kot sem rekel, važna je osvojitev kvalitetnega prostora kot izhodišča, ker samo prcanje z banerji na daljavo, v povezavi s hranjenjem vrednosti, ne bo zaleglo. To pa tudi vse pove. Zakaj bi kdo prodajal kokoško, ki nese zlata jajca ali pa jo najprej ubil in potem kupil novo, če bodo vsi na istem. Dodana vrednost je samo še prostor, tehnologija bo povsod ista.

Tisto, kar te o Kitajcih v mojem postu moti, je del vsebine univerzitetnega predavanja ameriškega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Uriah Heep.
V reguliranih industrijah težko pride do revolucij. Je pa dejstvo da prihajajo spremembe. In to kar velikih.

Ampak še enkrat, Slovenija z 2 milijona prebivalcev je kaplja v morje v tem svetu. Če bi res želeli revolucijo v Evropi delati, potem bi kupovali banke v Nemčiji, v Franciji, Avstriji, Italiji, Španiji, na Poljskem itd.

Morda še malo za občutek kako velike so največje ameriške banke. Pri Bloombergu so združili tri ogromne banke, nemško, francosko in italijansko. Pa so se komaj približali velikih ameriškim bankam. Ti fintechi so kar se tiče upravljanja premoženja palčki.

Tudi v Sloveniji, Delavska hranilnica ima res veliko strank, tako fizičnih kot pravnih oseb, ampak je kljub temu še vedno palček. Ker ima pač stranke, ki jim je najbolj pomembno, da imajo nizke stoške.

Fintechi bodo postali res nevarni, ko jih bo uporabljala široka množica in ko bodo začeli ponujati tudi zavarovalne storitve, pa finančne naložbe ter posojila. Ampak to bo v drugi fazi.

Kar torej lahko pričakujemo na bančnem trgu je zagotovo konsolidacija, zapiranje poslovalnic, bankomatov in intenzivno seljenje na mobilne naprave. V Sloveniji bomo verjetno imeli 3-4 banke, morda še kakšno specializairano, skratka vsega skupaj nekaj poslovalnic. Jaz sem recimo bolj na Kranj vezan, pa imam občutek, da bo sčasoma Kranj postal premajhne, da bi banke imele fizične poslovalnice. Če bodo obstale, bom res prijetno presenečen.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2782017] 02.07.19 20:15 · odgovor na: sopranos (#2781999)
Odgovori   +    1
Mislim, da te precej moti to, da Slovenijo še vedno obravnavaš kot svoj ekonomski prostor. Dejansko pa je Slovenija samo še zemljepisni pojem za tuje turiste in domovina za domače rednekse in ostale retardirance. Za, sicer ne velik, vendar pa pomemben, preostanek populacije je Slovenija samo bolj ali manj potrebna potrošna dobrina, katero se koristi, dokler se še zdi dovolj dobra.

Ker ne finančno in ne tehnološko Slovenija sama ne bo shodila, jo bo to še bolj vključevalo v nenaše okolje in jo stapljalo s tujim. Tu se seveda najslabše piše kmetavzerjem in levim retardirancem. Vendar pa bi pri slednjih bilo smiselno ugotoviti, koliko so v resnici levi in koliko so samo podplačani za levičarsko otresanje z gobcem.

Banka, ki je tukaj, za tehnološkim vogalom, ni več taka banka, kot so bile banke poznane stoletja nazaj. Zato bo vse v tehnologiji in obvladovanju prostora.

Ne zavedaš se, in si seveda eden mnogih, dinamike s katero se bodo spremembe, ne da bi koga kaj vprašale, zgodile. Če pogledam nazaj, namreč, vidim krasno primerjavo. Prvi borzni trgovalni algoritmi so se pričeli, ločeno od čiste Edwards Magee TA, pojavljati, ko je firma MetaStock izdala četrto verzijo programa, nekje okoli leta 1993. Vsi algoritmi po vrsti so bili vezani na grafično analizo. Dobrih deset let kasneje, okoli 2004, se zgodi dvoje. Benoit Mandelbrot izda svojo zadnjo kjnigo, iz katere je jasno, da ne more narediti generatorja fraktalov, ki bi lahko na enovit in smiselen način, na eni in isti časovni vrsti, uporabljal prilagodljivo varianco, oziroma, pojavil se je povsem praktičen problem veljave teoretične utemeljitve samoafinitetnega fraktala. To dejstvo in takratni siloviti tehnološki razvoj na področju IT skoraj v celoti prekineta delo quantov z grafi in jih usmerita v razvoj zgolj matematičih modelov, ki tri leta kasneje, zaradi asimetrične porazdelitve njihovega lastništva, povzročijo krizo. To, da quanti z Wall Streeta delajo nekaj povsem posebnega, je v javnost prišlo šele po več kot treh letih, okoli 2011. Prva knjiga o tem, reakcija FBI in pravno mnenje o uporabi nanotehnologije še tri leta pozneje.

Če si prebral do tukaj, ti moram čestitati, ker si prejemnik osnov izobrazbe, ki je nima nihče na Banki Slovenije in noben kao univerzitetni profesor ekonomije na slovenskih univerzah.

Kot lahko vidiš, se je vzorec s piedistala pomaknil na osnovo in jo bo spremenil, preden se bo zavedla, da je preoblikovana. Vse bo šlo zelo hitro in brez vprašanj. Denar in banke v sedanji obliki bodo izginili. Ostali bodo samo mobiji in izjemno redki osebni stiki z ustrezno usposobljenimi bančniki. Potem pa bo zabavno vzeti Mladino v roke, ko bodo naredili intervju s kakim profesorjem ekonomije, ki v praksi še do Markowitza ni nikoli prilezel.

Uriah Heep.
sopranos sporočil: 11.404
[#2782020] 02.07.19 20:33 · odgovor na: anon-514918 (#2782017)
Odgovori   +    0
Ja, na dolgi rok se seveda vse spremeni.

In ja, zgodile se bodo spremembe, ki jih danes nismo sposobni predvideti, niti razumeti.

Kam bodo zadeve šle težko napovem. Imamo dvojnost na vsakem koraku. Po eni strani preveč ljudi, po drugi strani pa glede na sedanji model razvoja, imamo v Evropi premalo otrok. Po eni strani imamo obilje hrane, po drugi strani pa je ta hrana energetsko revna in tista, ki nas hkrati dela bolne. Pri avtomatizaciji je vprašanje koliko bulshit služb se bomo lahko izmislili, da bomo nekako imeli delo. Ali pa kot lepo piše v svojem komentarju Tadej Kotnik, že samo monetarna politika, ki se jo gremo - istočasna gospodarska rast in negativne obrestne mere. Ali po sedanjem sistemu, kjer se v vsaki panogi oz. industriji na globalni ravni pojavlja samo nekaj zmagovalcev, ki poberejo vse. In se dogaja neverjetna koncentracija kapitala v rokah peščice. Morda nam bodo počasi vladali z vojsko robotov, se bodo morda na eni točki spopadli med sabo, ali bodo morda ljudje kaj naredili proti tem razlikam?

Verjetno bo enkrat prišlo do spremembe ekonomskega modela. Kakšen bo pa končne rezultat ne vem. No, saj v tem pogledu nikoli ni nič končno. In ene stvari so trdožive, pa ne bi nikoli pričakoval. Medtem ko so ene zadeve kratkega veka, čeprav se zdijo na vrhuncu večne.

Morda bo prišlo do singularnosti.
1357 sporočil: 7.095
[#2782186] 03.07.19 15:06 · odgovor na: sopranos (#2781999)
Odgovori   +    0
Je pa po drugi strani Slovenija zaradi svoje raznolikosti idealen testni poligon za vsakršne novotarije.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2782191] 03.07.19 15:17 · odgovor na: 1357 (#2782186)
Odgovori   +    0
Slovenija je bolj internacionalni poligon za starotarije in izrabljeno šaro.

Pa za generična zdravila po mednarodni (EU) branded ceni s četrtino zdravilne učinkovine. Ni v ceni zdravil v Sloveniji glavni problem mafija, ki se s tem ukvarja, ampak pakirnica peperminta, ki zdravilno učinkovino v Sloveniji prodaja po štiri kratni ceni.

Uriah Heep.
sopranos sporočil: 11.404
[#2782194] 03.07.19 15:27 · odgovor na: 1357 (#2782186)
Odgovori   +    0
Ja, je idealna, samo žal ne v smislu, da bi se tukaj uporavljalo najboljše ideje. Saj vidiš kako to je. Še danes nimamo Ikeje, in moramo hoditi v sosednje države. Kaj šele kaj bolj zahtevnega. Recimo lahko bi bili privi pri 5G, pa avtonomni vožnji, pa Uberjih itd.

Glede na visoke davke v Avstriji in Italiji bi lahko sem zvabili kar nekaj njihovih firm. Ampak saj vidiš kaj delamo, višamo davke, da bodo prej naše firme šle tja, kot pa njihove sem.
1357 sporočil: 7.095
[#2782341] 04.07.19 14:27 · odgovor na: anon-514918 (#2782191)
Odgovori   +    0
Pozabil si na ekonomijo, predvsem an ekonomijo obsega in sistem distribucije. Če bi v Sloveniji bil bolj sodoben sistem distribucije zdravil bi bila tudi ta cenejša, ker pa imamo distribucijski sistem še iz analogne dobe so pa zato tudi cene zdravil temu primerne.
1357 sporočil: 7.095
[#2782343] 04.07.19 14:32 · odgovor na: sopranos (#2782194)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: 1357 04.07.2019 14:39
5G se testira pri nas in tudi avtonomna vožnja. Zato pa sta testni področji Vransko in en del Ljubljane. Drugače pa podružnice ali hčerinska podjetja multinacionalk, predvsem na tehničnem in marketinškem področju, pri nas kar dosti testirajo samo se o tem ne govori prav veliko in prav na glas.
Ikea ne ob prinesla praktično nobene dodane vrednosti državi, ker za njo nismo zanimivi v nobenem resnem segmetu. Nekoč je kar nekaj podjetij proizvajalo za Ikeo, pa smo postali vmes predragi, 2 miljonski trg z preobsežno konkurenco v segmetnu trgovine ki ga pokriva Ikea in do obisti razvajenim prebivalstvom pa tudi ni nek hud motiv da bi se jim prav mudilo z izgradnjo svojega centra. Še največja vrednost za Ikeo bo ta da bo povečala število držav kjer je prisotna še za eno,vse ostalo bo pa podrejeno preprostemu preživetju ( da se bo povrnila investicija in bo dovolj dohodka za pokrivanje tekočih stroškov).
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2782350] 04.07.19 15:03 · odgovor na: 1357 (#2782341)
Odgovori   +    0
Ne samo to, Slovenija ima povsem zmešan in korupcijsko nastrojen način delovanja javnega sektorja. Sploh ne vem, zakaj imamo za vsak drek ministrstvo, če se potem vsi posamični subjekti na terenu preseravajo s finančno samoupravo.

Recimo ministrstvo za zdravje po mojem mnenju obstaja zato, da:

- ugotovi in definira, kaj vse in kje kaj, se v državi zdravi
- samo kupi in distrubuira, zdravila, opremo in pripomočke brez vsakih posrednikov. Recimo,
ministrstvo za zdravje bi v relanem času moralo vedeti, koliko škatlic kakega zdravila je v
vsaki lekarni v Sloveniji na policah in v skladišču.
- najema in z njimi sklepa pogodbe za vse zdravnike in ostalo osebje za celotno Slovenijo.
- vodi celotno računovodstvo bolnišnic in zdravstvenih domov.
- upravlja vse investicije.
- se ne pogaja s sindikatom.
- privatno zdravstvo je popolnoma ločeno od javnega.
- odpušča zdravnike, ki se ne strinjajo s postavljenimi normativi in s pomočjo mednarodne
tiralice izterjuje zdravnike, ki pred odhodom v privatni sektor ali iz države niso poravnali
pol milijona evrov vrednosti državnega denarja vloženega v njihov študij.

Ker ministrstvo za zdravje tega očitno ne počne, se mi ne sanja kaj to ministrstvo sploh dela.

Povsem ista je situacija na področju javnega šolstva. Vse šole od vrtca do univerze so upravljane in vodene od ministrstva. V vsaki šoli torej deluje samo izobraževalni kader. Privatna šola je popolnoma ločena od javne. Prav tako ni nobenga pogajanja s sindikatom. Vsako nasprotovanje s podajanjem snovi se avtomatično zaključi s suspenzom učitelja ali ravnatelja.

To je minimum za katerega se mora država zavzeti in ga realizirati.

Kaj kdo dela za svoj denar, je njegova stvar. Javno zdravstvo in šolstvo pa je normalno lahko upravljano samo na zgoraj opisana načina. K sreči do tega ni daleč, saj je ekonomska katastrofa v Evropi za vogalom.

Uriah Heep.
sopranos sporočil: 11.404
[#2782351] 04.07.19 15:07 · odgovor na: 1357 (#2782343)
Odgovori   +    0
[1357]
5G se testira pri nas in tudi avtonomna vožnja. Zato pa sta testni področji Vransko in en del Ljubljane. Drugače pa podružnice ali hčerinska podjetja multinacionalk, predvsem na tehničnem in marketinškem področju, pri nas kar dosti testirajo samo se o tem ne govori prav veliko in prav na glas.
Glede na to, da se tukaj še testira, nekje drugje pa že uvaja, to meni pove, da dobro sledimo, nismo pa nek leader, kjer bi se nova tehnologija uvajala na polno. Pa saj to je logično, ker pri nas je zakonodaja toga in ne bodo šli toliko na roke tujcem, da bi lahko na ravni države, v realnih pogojih testirali neke novotarije. Pa bi bilo dobro, če bi to spodbujali. Samo to potegne za sabo tudi druge stvari, recimo tudi davčno in prostorsko politiko ter birokracijo, na to pa mi nismo pripravljeni pristati.
Ikea ne ob prinesla praktično nobene dodane vrednosti državi, ker za njo nismo zanimivi v nobenem resnem segmetu. Nekoč je kar nekaj podjetij proizvajalo za Ikeo, pa smo postali vmes predragi, 2 miljonski trg z preobsežno konkurenco v segmetnu trgovine ki ga pokriva Ikea in do obisti razvajenim prebivalstvom pa tudi ni nek hud motiv da bi se jim prav mudilo z izgradnjo svojega centra. Še največja vrednost za Ikeo bo ta da bo povečala število držav kjer je prisotna še za eno,vse ostalo bo pa podrejeno preprostemu preživetju ( da se bo povrnila investicija in bo dovolj dohodka za pokrivanje tekočih stroškov).
Ja, saj tudi meni Ikea ne pomeni nobenega napredka. Je pa nekaj, enim Slovencem to veliko pomeni in potem hodijo tja nakupovati. In čisto po nepotrebnem nosijo denar ven iz države. Ampak več bi bilo takih investicij, bolje bi bilo za nas. Konec koncev, živimo v času ko je Starbucks globalni fenomen. Pa ne pijem kave. :) Samo skušam povedati, da v očeh mnogih zgubiš, če kot država ne slediš tem najnovejšim trendom.
1357 sporočil: 7.095
[#2782354] 04.07.19 15:23 · odgovor na: sopranos (#2782351)
Odgovori   +    1
Večinoma se strinjam s tem kar si napisal z majhno korekcijo okoli avtonomne vožnje, ki se še nikjer ne uvaja, se pa na mnogih mestih testira z različno intenziteto in ne bo uvedena v uporabo vse dotlej dokler ne bo funkcioniralo 5G telekomunikacijsko omrežje na dovolj velikem prostoru da bo to ekonomsko upravičeno.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2782364] 04.07.19 15:36 · odgovor na: sopranos (#2782351)
Odgovori   +    0
Vprašanje trendi za koga in na katerem nivoju. Ko ravno omenjaš Ikeo, mi je prišla na misel zgodba iz Amerike izpred desetih let. Dogaja se v času krize in koriščenja državne pomoči v eni največjih ameriških bank. Ne v New Yorku. Stara uprava še vedno deluje, potem pa v javnost pricurlja novica, da je slednja za več milijonov očitno državnih dolarjev prenovila svoje pisarne. Nastane javni urnebes, ki odplakne predsednika uprave. Čez čas ta isti, sedaj bivši, predsednik uprave banke začne predavanja po univerzah. Na eni od univerz po predavanju kot zadnje pade vprašanje študenta, katero dejanje v BofA, kot njen bivši predsednik uprave, najbolj obžaluje. Odgovor bivšega predsednika uprave banke je bil: Najbolj mi je žal, ker pisarn uprave banke nisem šel obnavljati s pomočjo Ikee. Sledilo je celodnevno režanje študentov. Seveda je bila tudi univerza temu primerna.

Uriah Heep.

Strani: 1