Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve
Strani: 1 2
sporočil: 13.528
[UriahHeep]panedaun enfrice ? :)
Dvomim. Ker vem, česa ne veš. Quanti se poserjejo na vse nagrade, ki niso rezultat njihovega algoritma.
Enfrice.
sporočil: 2.327
Od 14:30 je zlato v božjih rokah. Treba je počakati, da long naredi
svoje in potem prodaš, kar nimaš. Rok trajnja eventa v dnevih in
urah - neznan.
Uriah Heep.
Uriah Heep.
sporočil: 5.998
[UriahHeep]
Mislim na vse. Linkov o tem ne boš nikoli videl, ker jih ni in jih ne bo. Posledice lahko vidiš v Sloveniji. Slovenske banke so še drugič oziroma tretjič propadle iz istega razloga, kot je Leheman Brothers, le da so prvič propadle še po klasično, dvakrat pa po quantsko v odsotnosti. V vseh primerih pa je razlog bil isti, ljudje, ki so te banke upravljali, niso znali plemenititi kapitala. Kako se danes to dela, nikjer ne piše, ampak se samo zna ali pa ne. Nobena univerza ti ne more pomagati, poleg tega sta še obe onovni teoriji, ki ju vse visoke ekonomske šole po svetu še vedno predavajo, RW in EMT, napačni, in dodatno zožujeta možnosti šolanih ekonomistov pri obvladovanu dogajanja. Prav tako ti nobeni traktati o obvladovanju tveganja ne pomagajo, če ne zaposluješ in seveda plačuješ quantov. S tem v zvezi sem videl nekaj svežih zadev iz slovenskih bank in lahko samo potrdim, da slovenski bankirji pojma nimajo, kako se danes denar dela, v primeru, da underlaying asset ni obveznost za plačilo provizije. To bi seveda lahko delali na upravni enoti in ne bi rabili banke, kredit pa itak zna vsak kmet odobriti in izterjati. Slovenski doktorji ekonomije so tako za luno, da niti sedaj še ne vedo, kaj jih je sploh doletelo in zadevo dojemajo na nivoju vremenskih sprememb in dogovarjanja pod Najevsko lipo. Je že malo pozno, ampak vseeno pojdi v šort z zlatom. V naslednji treh dnevih bi moralo še precej pasti, glede na to, da ni na vidiku eventa, ki prinesel obrat in bo delovala samo TA. Bo pa enkrat vmes še močno poskočilo. Verjetno od veselja, ker so slovenski doktorji ekonomije še vedno na nivoju opice.
Uriah Heep.
Ne vem, če boš to lahko sprejel in požrl, ampak banke so podvržene močni regulativi. To pomeni, da se banke z delnicami praktično ne smejo igrati in jih niti nimajo več v portfeljih. Niti z zlatom se ne igrajo, ne z valutnimi tečaji, ne s kriptovalutami. Tako je tudi po Evropi. Pozabi na tistih deset investicijskih bank z Wall Streeta (tudi Londona in Frankfurta). Le te niso zbiralci lokalnih retail depozitov, ampak so svetovni market makerji. Vsake toliko časa izpušijo tudi svetovne količine svojega kapitala.
S TA se banke in hedge skladi nikoli niso igrali. Ker TA ne deluje, razloge bi ti pa lahko opisal v knjigi, vendar tebi raje ne bi, ker si glede tega v paralelnem svetu in je zate škoda časa. Poglejva le takole: če bi se na neki konferenci hedge skladov (tam se srečujeta ponudba in povpraševanje) pojavil nek sklad, ki bi svoje strategije utemeljeval s TA, bi se mu vlagatelji izognili v velikem loku.
V Sloveniji nikoli ni bilo nobenega quanta. Pred desetimi leti so naše banke imele v portfeljih kvečjemu kakšen Telekom, Gorenje, Petrol, Mercator, Istrabenz, Laško, Savo, Merkur in kar je še bilo podobno žalostnega. Pa podrejence. To so bili pretežno ostanki nekih internih rabot negativno skadriranega bančnega managementa in njihovih strank. Pretežno prijateljski mutni dogovori, parkirišča, Repoti in zavarovanja propadlih kreditov (kolateral, ki je priletel v bilance).
Rezime: Banke ne počnejo tega, kar jim ti očitaš, da ne znajo. A tudi tistega, za kar so poklicane, ne znajo početi najbolje, da se razumemo.
sporočil: 2.327
Se mi zdi, da ne ločiš stvari dobro. Banka je institucija, ki denar
zbira in ga plasira. Zbiranje denarja je našim bankam v preteklosti
še nekako šlo, investiranje pa ne. Namreč investiranje ni vlaganje
v TEŠ, krožišča in čistilne naprave ali kake druge od države
podprte infrastrukturne projekte. V Ameriki so imeli Glass Steagall
Act, česar v podobni obliki v Evropi in seveda ne v SFRJ in ne v
Sloveniji nikoli nismo imeli, in smo, čisto drugače kot razlagaš,
poznali in poznamo samo univerzalne banke.
Jasno je, da v EU ni nobenih realnih normativnih omejitev za delanje denarja v bankah, razen ločitve na profesionalce in neprofesionalce pri določanju višine vzvoda. BasellX vedno govori samo o procentualnih omejitvah izpostavljenosti in v ničemer ne prepoveduje investiranja v vrednostne papirje. Ti pa trdiš, da banke v svetu ne investirajo v vrednostne papirje in da živijo samo od visokih provizij in dokapitalizacij. V resnici banke delajo tisto, kar njeni ekonomisti znajo. Će znajo pobirati samo provizijo in vtipkavati obrestno mero v programsko okence, potem je pač tako, kot je. Rad bi videl tiste naše bančne ekonomiste, ki bi se, tako kot je bil enkrat rekel Golobič za svojo politiko, pri svojem poslu "samoomjevali". Očitno so Golobič in drugi politiki v naše banke navozili ogromno ljudi, ki se niso samoomejvali, ampak so bili naravno omejni. Vendar, tako on, kot državni ekonomisti so dobili po kak milijonček mark ali evrov, ne da bi ljudje ali trg vedeli, zakaj jim pripada.
Mislim, da je povprečni dobiček nemških hedge skladov za lansko leto okoli 1,7 odstotka, čeprav je v projekcijah bilo zapisanih 7,5%. Vendar pa je podatek nepomemben, saj je standardni odklon velikanski. Od več kot 750 nemških hedge skladov jih je lani samo nekaj več kot deset doseglo visoko nadpovprečne rezultate. Po tvoji teoriji slučajno, dejansko pa so rezultat dosegli samo tisti skladi, ki so jih upravljali quanti.
Očitno ti tudi ni jasna sodobna tehnologija delanja denarja. Kaj je recimo NLB ali kako drugo slovensko banko oviralo, da bi že takoj po osamosvojitvi investirala v Microsoft, Apple in kasneje v GOOG, FB in neštevilno množico drugih tehnoloških, biotehnoloških in farmacevtskih firm, ali pa recimo v čisto nekaj drugega, kot je (bil) Home Depot, ali Coca-Cola? Nič, razen nesposobnosti bančnih ekonomistov, ki so ta svoj življenski kvazi intelektualni prejemek dobili s podpisom in pečatom slovenskih univerz.
Kje bi bila danes Kitajska, če bi se pred 40. leti pričela obešati na vaške doktorje ekonomije, kot se je po letu 1986 nanje obesil Milan Kučan in so potem med prijatelji skupaj sproducirali trikratni polom slovenskih bank. Slovenske državne banke je obvladovala totalna korupcija na eni strani in totalna nesposobnost njenih ekonomistov na drugi strani.
Eden večji bebec in lopov, kot drugi, ne pa regulativa.
Uriah Heep.
Jasno je, da v EU ni nobenih realnih normativnih omejitev za delanje denarja v bankah, razen ločitve na profesionalce in neprofesionalce pri določanju višine vzvoda. BasellX vedno govori samo o procentualnih omejitvah izpostavljenosti in v ničemer ne prepoveduje investiranja v vrednostne papirje. Ti pa trdiš, da banke v svetu ne investirajo v vrednostne papirje in da živijo samo od visokih provizij in dokapitalizacij. V resnici banke delajo tisto, kar njeni ekonomisti znajo. Će znajo pobirati samo provizijo in vtipkavati obrestno mero v programsko okence, potem je pač tako, kot je. Rad bi videl tiste naše bančne ekonomiste, ki bi se, tako kot je bil enkrat rekel Golobič za svojo politiko, pri svojem poslu "samoomjevali". Očitno so Golobič in drugi politiki v naše banke navozili ogromno ljudi, ki se niso samoomejvali, ampak so bili naravno omejni. Vendar, tako on, kot državni ekonomisti so dobili po kak milijonček mark ali evrov, ne da bi ljudje ali trg vedeli, zakaj jim pripada.
Mislim, da je povprečni dobiček nemških hedge skladov za lansko leto okoli 1,7 odstotka, čeprav je v projekcijah bilo zapisanih 7,5%. Vendar pa je podatek nepomemben, saj je standardni odklon velikanski. Od več kot 750 nemških hedge skladov jih je lani samo nekaj več kot deset doseglo visoko nadpovprečne rezultate. Po tvoji teoriji slučajno, dejansko pa so rezultat dosegli samo tisti skladi, ki so jih upravljali quanti.
Očitno ti tudi ni jasna sodobna tehnologija delanja denarja. Kaj je recimo NLB ali kako drugo slovensko banko oviralo, da bi že takoj po osamosvojitvi investirala v Microsoft, Apple in kasneje v GOOG, FB in neštevilno množico drugih tehnoloških, biotehnoloških in farmacevtskih firm, ali pa recimo v čisto nekaj drugega, kot je (bil) Home Depot, ali Coca-Cola? Nič, razen nesposobnosti bančnih ekonomistov, ki so ta svoj življenski kvazi intelektualni prejemek dobili s podpisom in pečatom slovenskih univerz.
Kje bi bila danes Kitajska, če bi se pred 40. leti pričela obešati na vaške doktorje ekonomije, kot se je po letu 1986 nanje obesil Milan Kučan in so potem med prijatelji skupaj sproducirali trikratni polom slovenskih bank. Slovenske državne banke je obvladovala totalna korupcija na eni strani in totalna nesposobnost njenih ekonomistov na drugi strani.
Eden večji bebec in lopov, kot drugi, ne pa regulativa.
Uriah Heep.
sporočil: 8.460
[UriahHeep]Vsaka formula(koda) sama po sebi pomeni vzorec.
Mislim, da sem to napisal. HFT ne deluje po načelih TA, ga pa TA lahko spremlja. Le v drugem času, ker časa TA in HFT nista več enaka. Zato je tudi beheviorizem postal nesmisel in ga lahko nadomesti samo matematika.
Uriah Heep.
Računalniki ne rabijo prepoznavat človeškihvzorcev, ker lažje obdelajo pozicije posameznih točk, medtem ko si človek laže zapomni vzorec,ki ga te točke tvorijo.
sporočil: 2.327
Zadnja sprememba: anon-514918 27.06.2019 07:23
Ja, tudi, ko bo AI veliko bolj razvit, kot je, bo računalnik to še
vedno počel tako, kot to zna danes. Vendar pa je vprašanje, ali je
to res konec razvoja. Človekova misel je namreč le na videz nekaj
duhovnega. Čim na to pristanemo, smo v območju metafizike. Se
pravi, je v računalništvu realno nasprotje metafizičnega samo
kemična reakcija, ki nastopa kot misel v epruveti. Gotovo to ni
nekaj neizvedljivega. Bi bilo pa zanimivo vprašanje nastanka takega
samozavedanja in formiranje lastnega Jaza, oziroma, kar bi bilo še
bolje, formiranje samozavedanja brez Jaza, ali kako bi potekala
svobodna misel v umetnih pogojih nezavedanja sebe. Nastalo bi
vprašanje, ali ima tako samo-ne-zavedanje, kljub temu elemente
sebstva in ali jih je mogoče kontrolirati. Šele na tej točki bi
torej razbili sedanji način delovanja računalnikov. Mislim, da
nihče ne ve, kaj bo v resnici pomenil prehod od strojnega mišljenja
računalnikov h kemičnemu, zlasti zato, ker je učenje problem
okolice, ne pa sposobnosti zanj. Ta je ali pa je ni.Uriah Heep.
Strani: 1 2