Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 2.327
[Glavni forum]
Tema: Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve
[#2780926] 24.06.19 15:18 · odgovor na: (# 2780689)
[#2780926] 24.06.19 15:18 · odgovor na: (# 2780689)
Zadnja sprememba: anon-514918 24.06.2019 15:31
Brez dobrega znanja matematike ne boš naredil nič, vendar ti te
matematike ne bodo na nobeni univerzi na svetu ponudili na pladnju.
Tako se je recimo Benoit Mandelbrot več kot dvajset let vrtel okoli
problema izdelave generatorja za njegove fraktale in semifraktale,
pa ni našel zadovoljive rešitve. V svoji zadnji knjigi The
Misbehavior of Markets iz leta 2004 pokaže, da je še vedno na
začetku. Možakar se je namreč s problemi časovnih vrst na
minuciozen način ukvarjal na splošno in skušal tako napraviti
model, ki bi bil veljaven za vse primere časovnih vrst. Izkazalo pa
se je, da je problem ravno obraten, namreč, da se je treba na
nekoliko manj minuciozen način ukvarjati samo s konkretno časovno
vrsto. To dejstvo potem v celoti negira veljavo Random Walk, saj
je, že iz samega dejstva neprimerno boljšega prikaza, jasno, da so
posamični elementi vsake časovne vrste med sabo povezani. Dodaten
problem pri analizi delnic v tem času je bil v tem, da se je
konsistentnost poslovanja podjetja, se pravi, da je podjetju jasen
program, ki ga dela, povsem odražala v obliki časovne vrste. Bila
je namreč popolna razlika z enakim modelom obravnavati na trgu
tehnološko uveljavljeno firmo ali firmo, ki se je tehnološko šele
pričela uveljavljati. V tem času še ni bilo high frequency
tradinga, so pa nove tehnološke firme, ki so kotirale na Nasdaqu,
producirale podobno asimetrične časovne vrste, za katere je bilo
nemogoče napraviti ustrezne modele. Seveda je takoj postalo jasno,
da je poleg dogodkov time frame tisti, ki igra odločilno vlogo.
Tako je v času pred krizo enominutni časovni okvir, ob ustreznem
modelu, povsem zadoščal za konstantno mlatenje denarja na kateri
koli borzi na svetu. Vendar pa se je v letih 2005 in 2006 že
slutilo, da se bo nekaj zgodilo. Predvsem je bilo zelo nejasno, kaj
ima kdo skrito v rokavu. Razplet krize je bil jasen v trenutku, ko
je nekaj ameriških doktorjev fizike izbralo banke, katerim bo
prodalo svoje algoritme. Preverjenim upravam teh velikanskih bank
so ti fiziki povedali, kako se še da delati dobiček, na način, da
so članom uprave padle brade pod mizo. Povedali so jim namreč, kako
se naredi ekstra dobiček v povsem nevidnem polju, ne samo za
retail, ampak tudi za druge banke. Leta 2004 sem dobil ADSL in sem
najprej preveril internetne strani ameriških bank. Ugotovil sem, da
je najbolj katastrofalen odnos do interneta izkazoval ravno Lehman
Brothers. Že iz tega je bilo jasno, da s klienti delajo s tako
tehnologijo, kot smo lahko kasneje videli v znanem filmu Volk z
Wall Streeta. To pa je bila seveda več kot 50 let stara
tehnologija. Tako, da kriza z nepremičninskimi posli, ki je zadela
Lehman Brothers je bila samo posledica, problemov, ki jih je LB
začenjal imeti s hendlanjem poslov, ki so bili podlaga repo pogodb.
Že kapital, s katerim je v te posle šel, ni bil povsem njegov,
potem pa naenkrat ni več vedel ali naj z underlaying posli za repo
pogodbe gre v short ali v long. Lahko si predstavljaš frenetična
sekanja mimo, ko nekdo z uporabo računalniških programov, ki
reagirajo v milijoninkah sekunde in tečaj prilagajajo po svoji
potrebi, zajebava tvojo pamet in roko. Iz tega so se najprej
razvili problemi s swapi in na koncu, ko se ni dalo nič več
narediti, z nepremičninami. Kriza gotovo ni bila slučajna. Verjetno
je bil glavni načrt povzročitve krize leta 2008, koncentracija
ameriških bank, ki se je pričela izvajati v trenutku, ko je postalo
jasno, da zanjo obstajajo skriti tehnološki pogoji. Tako je bila
kriza leta 2008 povsem finančno-informacijsko-tehnološko pogojena,
tako kot je bila kriza leta 1929. Razlika je bila le v tem, da je
leta 1929 kriza bila pogojena s splošno nepreglednostjo dogajanja
na borzi, 80 let kasnje pa s povsem izolirano, unikatno, popolno
preglednostjo nad borznim dogajanjem. In traja kar nekaj let, da
analitik Royal Bank of Canada v New Yorku, Bradley Katsuyama,
odkrije, kaj se pravzaprav dogaja. Vse to sem seveda izvedel in
dojel šele veliko kasneje, med leti 2012 in 2013, vendar s pomočjo
določene ameriške firme precej prej, kot to v svoji knjigi The
Flash Boys obelodani Michael Lewis leta 2014. To je bil zelo
pomemben insight, ki je dodatno pokazal, da uporaba HFT ne more
preseči vrednosti oblike časovne vrste v območju višjih vrednostih
časovnega okvirja. Temu je torej bilo treba prilagoditi strategijo.
Seveda je Katsuyama to naredil pri mnogo višjih hitrostih tečajev
in frekvenci poslov.Do propada LJSE je bilo mogoče z mojimi modeli, samo s pomočjo dnevnih tečajev, popolnoma obvladovati osnovno gibanje tečajev treh ali štirih glavnih igralcev. Ker je leta 2009 postalo jasno, da je LJSE krepnila for ever, se je bilo treba preusmeriti na Ameriko. To se sprva izkaže za nemajhno težavo, vendar so problemi rešeni prej kot v treh mesecih in do konca leta 2009 se krasno služi. Potem pa se nekajkrat močno zalomi in ni jasno zakaj. O vlogi HFT imam takrat še zelo bledo pojmovanje in se mi seveda ne sanja, da poteka v nano sekundah. Zato se odločim, da se včlanim v poslovni portal LinkedIn in hitro ugotovim, da slednji vrvi od podobno mislečih, ki iščejo podobne odgovore. Včlanil sem se v kakih 20 finančno-analitsko-quantnih grup, katere so nekatere imele tudi več kot 100.000 članov. Slovencev ni bilo zraven. Tudi tistih najbolje plačanih finančnikov, ne.Tudi Evropejcev, zelo malo. Samo Američani in Angleži od kapitalistov in Kitajci in Rusi od "komunistov". Razlika med mano in njimi je bila v tem, da so oni bili vsi profesionalci iz privatnih skladov, jaz pa amater. Tako sem več mesecev samo prebiral zanimive razprave in iz njih ugotovil, da sta se formirala dva tabora. Eden je bil povsem na strani Random Walk, drugi na povsem nasprotni strani. Po več mesecih sem se odločil, da posežem v razpravo. Spodbodlo me je vehementno dokazovanje vsake odsotnosti trenda s strani ljudi, za katere je LinkedIn rubrika, ki jo je takrat poznala vsaka grupa, Top Contributor, kazala najboljši score. Ugotovil sem namreč, da imam precej bolj bogato znanje o naravi trenda, kot ga imajo ti profesionalci in sem celotno srenjo v kratkem času uspel precej šokirati, tako da sem dnevno dobival tudi po 150 mejlov v odgovor in sem se kot "predstavnik" druge strani uvrstil med Top Contributorje tedna. Ugotovil sem namreč, da je razviden trend zgolj matematična kategorija, pri čemer TA ne igra neke zanemarljive vloge, ampak njeni indeksi, skupaj s časovnimi vrstami predstavljajo osnovo. Seveda ne v smislu obdelave tehnik, kot sta jih uporabljala Edwards in Magee. Onadva sta, podobno kot Elliott, samo površinsko ugotavljala razmerja, ki jih mora ugotoviti matematika. Vendar pa so osnovna sredstva, ki jih je njuna TA uporabljala, bila pravilna, le metoda je bila primitivna in je danes pri sodobnih nano tečajih njena uporaba nična. Zato na površini izgleda, da je TA izgubila bitko še bolj, kot jo je v smislu uporabe EMT izgubila FA.
Zanimiva je ameriška primerjalna analiza, izpred nekaj let, med ameriškimi in vietnamskimi borznimi tečaji. Glavna ugotovitev je, da so tečaji na vietnamski borzi takrat bili na oblikovnem nivoju ameriških iz sredine šestdesetih let. Seveda je oblika tečajev posledica stopnje tehnološkega razvoja, obrata kapitala in razvitosti finančnega sektorja. To gre seveda z roko v roki in, recimo, v Sloveniji predstavlja prvo stopnico ekonomsko-finančnega analafabetizma univerzitetnih profesorjev ekonomije. Ti pri sposobnosti za rešljivost finančnih situacij dlje od dvostavnega knjigovodstva še niso prišli, poleg tega pa so še povsem zmedeni v odločitvah, ker verjamejo ameriški propagandi, povezani z veljavo Random Walk teorije. In to za denar, ki ga vsak dan sproti kradejo slovenskemu delavcu, ki dela v proizvodnji. Je pa seveda ključni problem v naravi politike, ki v Sloveniji skrbi za svojo rit in se ukvarja s trivialnimi zadevami, kot je svoboda idiotov pri otresanju z gobcem, veljavnost vsake riti za sprejem kurca in upravljanje z vremenom, ni pa sposobna bika prijeti za roge, tako kot se je to zgodilo v Rusiji in na Kitajskem. Posledično imamo seveda na univerzi, ki deluje izven vseh trgov, družbeno aktivne idiote, ki predavajo kao ekonomijo in kao pravo. Najbolj jasna posledica vrednosti takega izvenambientalnega predavateljstva je uničenje državnih bank. Ni slovenska politika dejansko uničila državnih bank. Državne banke so uničile slovenske ekonomske in pravne fakultete s svojimi pomilovanja vrednimi kao profesorji. Še enkrat je treba poudariti, da ves ta administrativni kao univerzitetni idiotizem, ob katerega se je bil nedavno obregnil tudi premier Šarec, sloni izključno na sistemski kraji slovenskega delavca v proizvodnji. Vrednostni output slovenskega doktorja ekonomije je namreč na svetovni sceni enak 0 (nula). Potem si seveda lahko mislimo, kako je ekonomsko-finančna "stroka" izgledala v državnih bankah.
Tako, da odgovora na tvoje vprašanje po linkih v bistvu ni. Danes je LinkedIn nekaj povsem drugega, kot je bil pred petimi leti, kar pomeni, da se nihče več ne sprašuje, kaj se dogaja. Vsi so ali v igri na novo ali izven nje. Samo mi smo še vedno tam, kjer smo bili. Nobena univerza na svetu te ne bo v okviru ekonomskega programa naučila trgovanja s pomočjo HFT. Še več, niti pravilnega teoretičnega okvirja ti ne bo dala. Fazni odmik matematičnih modelov od HFT, ne da bi se zapustilo območje osnovnih indeksov TA, pa je sploh vprašanje zase, ki ga nobena javno znana teorija v finančnem smislu ne obdeluje.
Uriah Heepp.