Že elementarna ekonomija nas uči, da so dolgoročni dolgovi boljši od kratkoročnih. Če bi država kratkoročne kredite reprogramirala v dolgoročne bi dolžniško breme bilo manjše. Več denarja bi ostalo za porabo in gospodarstvo. Poglejmo primer v okroglih številkah na podjetniški način. Če kupiš hišo za 100 tisočakov pri 2 tisočakih mesečnega dohodka boš za poplačilo 25 letnega kredita potreboval tisočaka na mesec in bo za življenje (za porabo) ostal tisočak, če pa vzameš kredit z enako obrestno mero na 7-8 let boš imel mesečni obrok 2 tisoč evrov in boš crkel, ker ti nič ne bo ostalo za življenje in boš moral vzeti novi kredit, pa še novejšega in boš postal finančni suženj. Sicer, tudi država Slovenija nenehno jemlje nove kredite in reprogramira stare.