Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 2.327
1)Res malo je podjetij, ki, denimo, analizirajo podatke za
napovedovanje prihodnosti. Ali iz njih luščijo vzorce, na temelju
katerih bi sprejemala odločitve.
2)Pri podatkovno vodenem poslovanju ne gre samo za to, ali imamo lepe ponazoritve finančnih ali prodajnih kazalnikov, ampak kakšen imamo vpogled v minulo, trenutno in prihodnje poslovanje.
3)Podjetja veliko teh podatkov sploh ne spremljajo, oziroma jih imajo v obliki, ki je ne morejo obdelovati.
4)Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije.
5)Paradoks je, da so bili nasprotniki novih tehnologij v preteklosti predvsem preprostejši ljudje, lastniki kapitala pa so se zavedali pomena vlaganj. Danes je stvar obrnjena na glavo. Zaposleni se velikokrat bolj zavedajo potrebe po novih orodjih kot lastniki podjetij in menedžerji.
Zelo dober članek, iz katerega se vidi, da avtor ve, kaj dela in temu primerno piše. Slovenija je v zadevnem pogledu popolnoma na psu in večinoma sploh ne ve, kaj se v svetu dogaja. Večina podjetij in nekdaj državne banke so ostali na nivoju Winodws 98 ali XP. Win 7 je bil že redkost. Slovenske državne banke in Banka Slovenije so še nedavno uporabljali programe, ki so jih drugje po svetu že pred dvajsetimi ali več leti zavrgli. Vendar pa je ta problem v osnovi, tudi če pustimo vso slovensko korupcijo ob strani, veliko bolj kompleksen, kot videz daje vtis, in njegov začetek sega v obdobje okoli leta 2005. Takrat se namreč prične dominacija ameriških quantov na Wall Streetu, ki privede do takih nesorazmerij v načinih plemenitenja kapitala, da to nekaj let kasneje privede do krize. Kriza iz leta 2008 je namreč samo posledično bila nepremičninska kriza, v resnici pa je šlo za informacijsko krizo, v kateri Lehman Brothers in drugi niso mogli več dovolj hitro in učinkovito hendlati vrednostnih papirjev vezanih na repo pogodbe.
Šele sedem let kasneje Michael Lewis v svoji knjigi The Flash Boys javnosti razkrije, za kaj je šlo. Koliko je bila ta zadeva med nekaj največjimi ameriškimi bankami zaprta, se vidi po tem, da je na LinkedIn v obdobju od krize do izida te knjige obstajalo več kot 30 zelo številčno obiskanih finančnih grup( tudi po 100.000 in več članov), kjer je v razpravah sodelovalo na stotine v glavnem ameriških in tudi že kitajskih finančnikov, večinoma iz privatnih skladov, ki so se spraševali, kaj se je dejansko zgodilo. Debata, v kateri sem tudi sam sodeloval, se je po določenem času razvila v smeri obravnave narave trenda. Ob tem je prišla na dan vsa razlika, ki o načinu delovanja borze in kapitalskih trgov v Ameriki vlada med akademiki in quanti z Wall Streeta.-V Sloveniji je samo nekaj ljudi, ki o tem kaj vedo, med njimi pa ni nobenega univerzitetnega profesorja ekonomije ali vodilnega bančnika. Zato smo tudi pristali pri takih bankah, ki so bile zgolj razdelilnice tujih kreditov, ves silni in v veliki večini odvečni bančni aparat, študiran na slovenskih univerzah, pa ni bil nikoli sposoben spraviti skupaj ene same spodobne male investicije, kaj šele da bi bil sposoben konstantnega trgovanja na borzah in plemenitenja kapitala.
V Sloveniji se je zaradi zanikrnega znanja univerzitetnih profesorjev družboslovja spregledalo dejstvo, da obstoji pomembna razlika v parlamentarni obravnavi tega, kako je se je komu v neki vasi kurac dvignil, v primeru, da podjetje sodeluje v tehnološkem boju v svetu ali v primeru, da se ukvarja zgolj z dodelavnimi posli. Eno je namreč parlamentarna razprava o dviganju kurca na vasi, v državi, kjer trg normalno funkcionira in z njim in državo ne upravljajo kučanovske idiotsko lopovske opice, drugo pa je taka država kot je Slovenija, ki že desetletja pozna oblast kučanovskih diplomiranih opic in je od vrha do tal regulirana po pameti teh opic. To razliko je bistveno poznati.
Za državne banke je bilo poznano, da se vse analize delajo samo za pisarniške predale in omare in arhiv. Zanimivo je ,da tega toka analize niso jemale zato, ker bi koga skrbelo, da so neuporabne, ampak je bil to način delovanja korupcije v državni banki. V banke so privlekli toliko bedakov s slovenskimi diplomami, da jim je pač bilo treba dati nekaj delati. Večinoma so samo kopirali podatke iz ene Excelove tabele v drugo in dodali še kak argument. Eni so recimo seštevali, drugi množili in tretji delili. To je bilo tipično delo visoke izobrazbe v državnih bankah, za kakih 2600 do 3000 evrov bruto mesečno . Drugega namreč niso znali. Potem pa se eni čudijo, da so banke propadle.
Vendar pa se pravi problem slovenskih bank prične na slovenskih univerzah, kjer družboslovje predavajo popolnoma nesposobni kao profesorji. V resnici, eden večji bebec, kot drugi. In slovenski delavec je po kučanovsko obsojen, da to oslovsko bando iz svojega žepa plačuje. V kolikor bi v Sloveniji obstajal svobodni edukacijski trg, seveda Iz svojega žepa za te mento - izmečke nihče ne bi dal pet centov. Če pogledamo, kaj je temeljni problem slovenskih kao univerzitetnih profesorjev ekonomije, vidimo, da jim je Markowitz sicer enkrat , pred leti, prdnil v ksiht, težava pa je v tem, da se dotični profesorji zaradi tega še vedno oblizujejo. Drugje po svetu pa so si njihovi kolegi kshit osran z Markowitzem že zdavnaj oprali. Oblizovanje Markowitzovega mokrega dreka s frisa slovenskega univerzitetnega profesorja ekonomije pa je ves čas plačeval in vzdrževal slovenski delavec. Na kocu pa je zapitek tega oblizovanja plačala celotna država, ko je izgubila svoje banke.
Če pogledamo še, kaj je tisto, česar slovenski kao univerzitetni profesor ekonomije ne razume, vidimo, da pri nas še vedno vlada prepričanje, da v okviru ameriških elitnih MBA programov predavajo in učijo, kako se denar na Wall Streetu dela, dejansko pa tega ameriške univerze že vsaj deset let ne predavajo več. To ne pomeni, da teh predavanj ne izvajajo več, ampak da vsebine teh predavanj na finančnih trgih ne veljajo več. Se pravi, ameriška univerza študenta financ ne usposablja (več) za to, da bo znal denar na borzi delati, ampak mu daje samo teoretsko osnovo za to. Ko taki diplomanti pridejo v privatne sklade in velike banke, jih lastniki najprej razdelijo na tiste, ki bodo pomembnim strankam s svojim vrhunskim MBA znanjem oblizovali riti in na one, ki bodo sodelovali pri delanju denarja.
Mislim, da je iz tega popolnoma jasno, zakaj so slovenske banke propadle. Če namreč niti ameriška univerza ne more študenta ekonomije več naučiti, kako naj denar dela, kako ga bo slovenska. Ker se bo z uvedbo G5 ves bančni posel digitaliziral, lahko v Sloveniji takoj ukinemo vse ekonomske fakulteta, njene kao doktorje pa zaposlimo kot čistilce čevljev ali v kabaretih za zabavo pijanih gledalcev. Bodo pa tam svoje pravljice razlagali. Še računovodij se ne bo več rabilo, kaj še le doktorje šarlatanstva, ki se imenuje ekonomija.
Uriah Heep.
2)Pri podatkovno vodenem poslovanju ne gre samo za to, ali imamo lepe ponazoritve finančnih ali prodajnih kazalnikov, ampak kakšen imamo vpogled v minulo, trenutno in prihodnje poslovanje.
3)Podjetja veliko teh podatkov sploh ne spremljajo, oziroma jih imajo v obliki, ki je ne morejo obdelovati.
4)Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije.
5)Paradoks je, da so bili nasprotniki novih tehnologij v preteklosti predvsem preprostejši ljudje, lastniki kapitala pa so se zavedali pomena vlaganj. Danes je stvar obrnjena na glavo. Zaposleni se velikokrat bolj zavedajo potrebe po novih orodjih kot lastniki podjetij in menedžerji.
Zelo dober članek, iz katerega se vidi, da avtor ve, kaj dela in temu primerno piše. Slovenija je v zadevnem pogledu popolnoma na psu in večinoma sploh ne ve, kaj se v svetu dogaja. Večina podjetij in nekdaj državne banke so ostali na nivoju Winodws 98 ali XP. Win 7 je bil že redkost. Slovenske državne banke in Banka Slovenije so še nedavno uporabljali programe, ki so jih drugje po svetu že pred dvajsetimi ali več leti zavrgli. Vendar pa je ta problem v osnovi, tudi če pustimo vso slovensko korupcijo ob strani, veliko bolj kompleksen, kot videz daje vtis, in njegov začetek sega v obdobje okoli leta 2005. Takrat se namreč prične dominacija ameriških quantov na Wall Streetu, ki privede do takih nesorazmerij v načinih plemenitenja kapitala, da to nekaj let kasneje privede do krize. Kriza iz leta 2008 je namreč samo posledično bila nepremičninska kriza, v resnici pa je šlo za informacijsko krizo, v kateri Lehman Brothers in drugi niso mogli več dovolj hitro in učinkovito hendlati vrednostnih papirjev vezanih na repo pogodbe.
Šele sedem let kasneje Michael Lewis v svoji knjigi The Flash Boys javnosti razkrije, za kaj je šlo. Koliko je bila ta zadeva med nekaj največjimi ameriškimi bankami zaprta, se vidi po tem, da je na LinkedIn v obdobju od krize do izida te knjige obstajalo več kot 30 zelo številčno obiskanih finančnih grup( tudi po 100.000 in več članov), kjer je v razpravah sodelovalo na stotine v glavnem ameriških in tudi že kitajskih finančnikov, večinoma iz privatnih skladov, ki so se spraševali, kaj se je dejansko zgodilo. Debata, v kateri sem tudi sam sodeloval, se je po določenem času razvila v smeri obravnave narave trenda. Ob tem je prišla na dan vsa razlika, ki o načinu delovanja borze in kapitalskih trgov v Ameriki vlada med akademiki in quanti z Wall Streeta.-V Sloveniji je samo nekaj ljudi, ki o tem kaj vedo, med njimi pa ni nobenega univerzitetnega profesorja ekonomije ali vodilnega bančnika. Zato smo tudi pristali pri takih bankah, ki so bile zgolj razdelilnice tujih kreditov, ves silni in v veliki večini odvečni bančni aparat, študiran na slovenskih univerzah, pa ni bil nikoli sposoben spraviti skupaj ene same spodobne male investicije, kaj šele da bi bil sposoben konstantnega trgovanja na borzah in plemenitenja kapitala.
V Sloveniji se je zaradi zanikrnega znanja univerzitetnih profesorjev družboslovja spregledalo dejstvo, da obstoji pomembna razlika v parlamentarni obravnavi tega, kako je se je komu v neki vasi kurac dvignil, v primeru, da podjetje sodeluje v tehnološkem boju v svetu ali v primeru, da se ukvarja zgolj z dodelavnimi posli. Eno je namreč parlamentarna razprava o dviganju kurca na vasi, v državi, kjer trg normalno funkcionira in z njim in državo ne upravljajo kučanovske idiotsko lopovske opice, drugo pa je taka država kot je Slovenija, ki že desetletja pozna oblast kučanovskih diplomiranih opic in je od vrha do tal regulirana po pameti teh opic. To razliko je bistveno poznati.
Za državne banke je bilo poznano, da se vse analize delajo samo za pisarniške predale in omare in arhiv. Zanimivo je ,da tega toka analize niso jemale zato, ker bi koga skrbelo, da so neuporabne, ampak je bil to način delovanja korupcije v državni banki. V banke so privlekli toliko bedakov s slovenskimi diplomami, da jim je pač bilo treba dati nekaj delati. Večinoma so samo kopirali podatke iz ene Excelove tabele v drugo in dodali še kak argument. Eni so recimo seštevali, drugi množili in tretji delili. To je bilo tipično delo visoke izobrazbe v državnih bankah, za kakih 2600 do 3000 evrov bruto mesečno . Drugega namreč niso znali. Potem pa se eni čudijo, da so banke propadle.
Vendar pa se pravi problem slovenskih bank prične na slovenskih univerzah, kjer družboslovje predavajo popolnoma nesposobni kao profesorji. V resnici, eden večji bebec, kot drugi. In slovenski delavec je po kučanovsko obsojen, da to oslovsko bando iz svojega žepa plačuje. V kolikor bi v Sloveniji obstajal svobodni edukacijski trg, seveda Iz svojega žepa za te mento - izmečke nihče ne bi dal pet centov. Če pogledamo, kaj je temeljni problem slovenskih kao univerzitetnih profesorjev ekonomije, vidimo, da jim je Markowitz sicer enkrat , pred leti, prdnil v ksiht, težava pa je v tem, da se dotični profesorji zaradi tega še vedno oblizujejo. Drugje po svetu pa so si njihovi kolegi kshit osran z Markowitzem že zdavnaj oprali. Oblizovanje Markowitzovega mokrega dreka s frisa slovenskega univerzitetnega profesorja ekonomije pa je ves čas plačeval in vzdrževal slovenski delavec. Na kocu pa je zapitek tega oblizovanja plačala celotna država, ko je izgubila svoje banke.
Če pogledamo še, kaj je tisto, česar slovenski kao univerzitetni profesor ekonomije ne razume, vidimo, da pri nas še vedno vlada prepričanje, da v okviru ameriških elitnih MBA programov predavajo in učijo, kako se denar na Wall Streetu dela, dejansko pa tega ameriške univerze že vsaj deset let ne predavajo več. To ne pomeni, da teh predavanj ne izvajajo več, ampak da vsebine teh predavanj na finančnih trgih ne veljajo več. Se pravi, ameriška univerza študenta financ ne usposablja (več) za to, da bo znal denar na borzi delati, ampak mu daje samo teoretsko osnovo za to. Ko taki diplomanti pridejo v privatne sklade in velike banke, jih lastniki najprej razdelijo na tiste, ki bodo pomembnim strankam s svojim vrhunskim MBA znanjem oblizovali riti in na one, ki bodo sodelovali pri delanju denarja.
Mislim, da je iz tega popolnoma jasno, zakaj so slovenske banke propadle. Če namreč niti ameriška univerza ne more študenta ekonomije več naučiti, kako naj denar dela, kako ga bo slovenska. Ker se bo z uvedbo G5 ves bančni posel digitaliziral, lahko v Sloveniji takoj ukinemo vse ekonomske fakulteta, njene kao doktorje pa zaposlimo kot čistilce čevljev ali v kabaretih za zabavo pijanih gledalcev. Bodo pa tam svoje pravljice razlagali. Še računovodij se ne bo več rabilo, kaj še le doktorje šarlatanstva, ki se imenuje ekonomija.
Uriah Heep.
