Jaz osebno se NE bi prav nič sekiral, če bi imel 60 let normalnega življenja v A, namesto skoraj konstantne balkanske jebe tu. To, da govorim slovensko, je prekleto draga zadeva. Za živce in denarnico.

Veste jaz sem nagnjen k temu, da idealiziram stvari. Počnem to kakih 60 let. Primorc pa je dejal, da če bi bila Italija še deset let, ne bi bilo več slovenskga kmeta. On je to doživel. Ponižanje, ko ti prodajo hišo, ko zgori ena hiša na leto v manjši vasi, za zavarovalnino, ker je davek neznosen. Mnogi sorodniki, bratranci in izučene sestrične so končali v prekomandi v Milanu, Torinu, Kalabriji. Tako, da je to vse relativno. Potem si Čefur, Gasterbajtar, Auslander. Težko si ustvariš ugled doma, kaj šele na tujem. Amerika najprej.
Samo Mama te ima rada kot mama pa še to ne vsaka.
Mama Evropa pa žre naše otroke. Koliko jih oddide vsako leto? To je Evropa tu in sedaj.
Med drugo vojno so mnogi končali v pečeh. Tako, da je tistih rajskih 60 let privid. So sanje in te so nam, ki smo revnejšega stanu in slabega zdravja tudi ostale.