Samo ena težava je. V preteklosti je vsak posameznik imel več časa na voljo za svojo odločitev. Komunikacija je bila počasna, dokumenti so potovali dneve, pisma, paketi... telefonski klici so bili redki a zanesljivi. V moji prejšnji firmi so si nekateri zaposleni rojeni cca 1960 do 1970 delali celo zapisnike telefonskih pogovorov! V času potovanja sporočila, pošte, pisma, faksa.. je imel zaposleni veliko časa za premislek in za odgovor. Zdaj smo v svetu, ko sporočilo potuje pol sekunde. 30 sekund kasneje pošiljatelj že nestrpno osvežuje pošto v pričakovanju odgovora. Časa za premislek ni. Tudi sporočil je najbrž nekaj 1000x več kot včasih. Genetika ljudi pa enaka. Ta nestrpnost dela ljudi živčne, sproža občutek nezadostnosti, možgani so preobremenjeni, nastopijo čustva, vse se podre...

Pa si poglejmo še šport. A si lahko predstavljamo uspešnega nogometaša izpred 30 let igrati v današnji Premier ligi? Saj bi ljudje mislili, da ima kako telesno hibo, da je invalid. Kondicije bi imel za 10 minut potem pa konec. Danes pa stroji na dveh nogah šprintajo v 95. minuti 85. po vrsti profesionalne tekme letošnjega leta. Stari bi igral z roko, dal gol, nihče mu tega ne bi mogel dokazati. Danes vsako potezo snema 700 kamer. Vsaka kletvica je zabeležena, Športnik se še jeziti ne sme.

Pravite, da ne znamo uživati. Točno se ve vzrok zakaj. Enak je kot vzrok za upad populacije jadranskih galebov. Galeb je na plaži 1986 lepo pogledal Ingo in čez pol ure veselo porival v grmovju. Danes bi ju posnelo vsaj 5 mobitelov in še kak dron. Inge si zato ne upajo več. Galebi pa so zato shirali. Proizvodnja 1980, večina delavcev pod dozo, v rokah čik. Danes vsi trezni, saj jih na vratih čaka alkotest. Kaditi se na teritoriju firm pa itak ne sme. Kaj še ostane?

In potem ima generacija starejših jajca kritizirati mlade... joj... primerjava ni mogoča in je neumestna. Okoliščine so drugačne in neprimerljive.

Generacija iz juge je zdaj pametna. Nikoli niso vrnili kreditov za hiše. Stanovanja jim je pijani politik šenkal za ceno stoenke ali golfa. Odločili so se za ceno golfa. Neskončna lahkost zadolževanja, saj jim ni bilo treba vračati kreditov. Bi res imeli finančno krizo 2008, če bi stari voli dejansko še takrat vračali kredite iz 1980? Bi res imeli pregret nepremičninski trg? Niso grehi Juge takšni kot so grehi in napake tranzicije. Kdo je obvladoval tranzicijo? Mladi?

Na koncu se nisi pregrel, ker si se utopil v naštevanju obstranskosti in napačnem razumevanju. SKB banka (Stanovanjsko - komunalna banka) je bila edina banka, ki iz socializma ni izšla v redčih številkah, in sicer zato, ker je stanovanjske kredite odobravala na osnovi varčevanja v devizah. Marke, ki so bile položene v banki, so devize postale šele, ko jih je banka položila na svoj račun v Nemčiji. Se pravi, da je dolgoročno varčevanje v Jugi dejansko potekalo v Nemčiji in ne doma. Seveda vsi stanovanjski krediti niso bili taki, ampak v Sloveniji jih je bilo veliko. Ko se je koriščenje kredita pričelo, je za komitenta delala inflacija nekje tam do leta 1988. Potem se je v banke vrnila revalorizacija, ki je bila ukinjena nekje okoli leta 1974. Stanje na področju stanovanjskega kreditiranja je bilo po osamosvojitvi tako kaotično, da je bil Stanovanjski zakon, v Sloveniji, tak kot je stopil v veljavo, nujen, in je vsaj za silo izenačil razmere med lastniki privatnih stanovanj in nosilci stanovanjske pravice. Tudi ni šlo samo za vračanje kreditov, so bile še druge zadeve v prejšnjem sistemu povezane s stanovanji in so bile v letu 1990 presekane.

Jazbinškova poteza je bila odlično premišljena tudi z vidka splošnega stanja, ki se je v Sloveniji razvilo, saj v primeru, da tega zakona ne bi bilo, bi vladajoče bande ljudem vse pokradle. Tako so večini vsaj stanovanja ostala.

Mladi nepravilno gledate nazaj, ker vas niso naučili pravilno gledati naprej.

Razlika med zavestjo o kvaliteti slovenskega šolskega sistema in njegovim dejanskim stanjem je nekaj najbolj katastrofalnega na svetu. Najprej se boš moral s tem spoprijeti. Če si slučajno v Sloveniji diplomiral iz družboslovja takoj ugotovi, kateri WC je najbližji tvoji diplomi in po opravljeni veliki potrebi, za brisanje riti uporabi sprednji del diplome. Začni tam, kjer so podpisi in žig. Glej, da porabiš ves papir in potem potegni vodo. Ko boš v bideju opral rit, boš čist spodaj in zgoraj in pripravljen na sprejem dejanske izobrazbe.

Žal boš moral v tujino, saj je slovenski šolski sistem še slabši od zdravstvenega. Zlasti slovensko družboslovje je svet čistih bebcev in opic. Kamaor koli pogledaš, ni enega kao profesorja, ki ne bi bil bebec. Zato tudi ni doktorata s tega področja, ki bi po kvaliteti presegal nivo rabljenega toaletnega papirja. Sedaj vidiš, zakaj moraš z družboslovno diplomo napraviti tako, kot je zgoraj razloženo.

Slovensko šolstvo je ob zdravstvu krona poraznosti. Tako recimo, po eni strani v šempetrski bolnišnici dr. Franca Derganca zaposleni zdravniki več svojih pacientov namerno ubijejo, kot jih namerno ozdravijo, po drugi strani pa še noben slovenski doktor ekonomije, še nobenega svojega študenta ni naučil, kako se na Wall Streetu iz enega milijona naredi en dolar. Spet en bebec večji od drugega, en lopov večji od drugega. In nihče jim nič ne more. Delavce pa kar naprej, noč in dan, spredaj in zadaj, kradejo. Sama Kučanova banda.

Tako, da problemi, ki jih vidiš, niso iz Jugoslavije, ampak so tukajšnji. So problemi, ki izvirajo iz specifične vrste slovenskega fašizma in apartheida, ki je v bistvu posodobljena kopija Allenedejeve kraljevine opic iz Čila. Žal Amerika v Sloveniji ni nikoli intervenirala in je slovenski Allende ohranil svojo bebavo glavo na vratu. Tako, da po mojem tudi on vse take pritožbe, kot je tvoja, sprejema. Piši v Murgle.

Uriah Heep.

[Macadamia]
Samo ena težava je. V preteklosti je vsak posameznik imel več časa na voljo za svojo odločitev. Komunikacija je bila počasna, dokumenti so potovali dneve, pisma, paketi... telefonski klici so bili redki a zanesljivi. V moji prejšnji firmi so si nekateri zaposleni rojeni cca 1960 do 1970 delali celo zapisnike telefonskih pogovorov! V času potovanja sporočila, pošte, pisma, faksa.. je imel zaposleni veliko časa za premislek in za odgovor. Zdaj smo v svetu, ko sporočilo potuje pol sekunde. 30 sekund kasneje pošiljatelj že nestrpno osvežuje pošto v pričakovanju odgovora. Časa za premislek ni. Tudi sporočil je najbrž nekaj 1000x več kot včasih. Genetika ljudi pa enaka. Ta nestrpnost dela ljudi živčne, sproža občutek nezadostnosti, možgani so preobremenjeni, nastopijo čustva, vse se podre...

Da, meni tudi to deluje problem. Sploh ne samo med mladimi.

Tehnologija nam je pohitrila procese, odzivati se moramo veliko hitreje in veliko pogosteje, genetika pa ista.

To velja za poklicno in zasebno komunikacijo.


Opažam med kolegi, v Sloveniji in v drugih drzavah, omenja se preobremenjenost.

A časovno vecinoma delajo manj kot kadarkoli. Preobremenjenost torej ne pride od tu. Kaj potem?

Intenzivnost komunikacije, ko se dela, se je spremenila. Tudi ko se kao ne dela, dražljaji hodijo v obliki mailov in notificationov. Tudi ce jih zvečer samo vidis in ne reagiras nanje, si jih vsaj deloma ze sprocesiral. Stalna priklopljenost je naporna.

Dodajmo se stalne spremembe v procesih, ki so posledica spreminjanja potrošniških navad, pa je podlage za stres in (obcutek) preobremenjenost vec kot dovolj.

In s tem se moramo vsekakor spopadati, saj so posledice preobremenjenosti ali samo občutka preobremenjenosti skoraj enake.

Tudi pri sebi občasno to opazim in se proti temu, kar nam je povzročila tehnologija in novi procesi, borim po principu "klin s klinom" - s tehnologijo in novimi procesi:

- mail komunikacijo usmerjam na Slack
- telefon je stalno na mute, ne sprejemam nenapovedanih klicev
- push notification vsi brez zvoka
- ne-nujni push notification izklopljeni
- opravljanje dela z raznimi time/priority management metodami

...in mi še kar gre. Ce se kaj ne počutim, se ne počutim preobremenjen.

Sem si pa to zadal kot osebni cilj. Razumem, da ne more vsak v tej meri. Kaj pa zagotovo lahko.

[Macadamia]
Samo ena težava je. V preteklosti je vsak posameznik imel več časa na voljo za svojo odločitev. Komunikacija je bila počasna, dokumenti so potovali dneve, pisma, paketi... telefonski klici so bili redki a zanesljivi. V moji prejšnji firmi so si nekateri zaposleni rojeni cca 1960 do 1970 delali celo zapisnike telefonskih pogovorov! V času potovanja sporočila, pošte, pisma, faksa.. je imel zaposleni veliko časa za premislek in za odgovor. Zdaj smo v svetu, ko sporočilo potuje pol sekunde. 30 sekund kasneje pošiljatelj že nestrpno osvežuje pošto v pričakovanju odgovora. Časa za premislek ni. Tudi sporočil je najbrž nekaj 1000x več kot včasih. Genetika ljudi pa enaka. Ta nestrpnost dela ljudi živčne, sproža občutek nezadostnosti, možgani so preobremenjeni, nastopijo čustva, vse se podre...

Pa si poglejmo še šport. A si lahko predstavljamo uspešnega nogometaša izpred 30 let igrati v današnji Premier ligi? Saj bi ljudje mislili, da ima kako telesno hibo, da je invalid. Kondicije bi imel za 10 minut potem pa konec. Danes pa stroji na dveh nogah šprintajo v 95. minuti 85. po vrsti profesionalne tekme letošnjega leta. Stari bi igral z roko, dal gol, nihče mu tega ne bi mogel dokazati. Danes vsako potezo snema 700 kamer. Vsaka kletvica je zabeležena, Športnik se še jeziti ne sme.

Pravite, da ne znamo uživati. Točno se ve vzrok zakaj. Enak je kot vzrok za upad populacije jadranskih galebov. Galeb je na plaži 1986 lepo pogledal Ingo in čez pol ure veselo porival v grmovju. Danes bi ju posnelo vsaj 5 mobitelov in še kak dron. Inge si zato ne upajo več. Galebi pa so zato shirali. Proizvodnja 1980, večina delavcev pod dozo, v rokah čik. Danes vsi trezni, saj jih na vratih čaka alkotest. Kaditi se na teritoriju firm pa itak ne sme. Kaj še ostane?

In potem ima generacija starejših jajca kritizirati mlade... joj... primerjava ni mogoča in je neumestna. Okoliščine so drugačne in neprimerljive.

Generacija iz juge je zdaj pametna. Nikoli niso vrnili kreditov za hiše. Stanovanja jim je pijani politik šenkal za ceno stoenke ali golfa. Odločili so se za ceno golfa. Neskončna lahkost zadolževanja, saj jim ni bilo treba vračati kreditov. Bi res imeli finančno krizo 2008, če bi stari voli dejansko še takrat vračali kredite iz 1980? Bi res imeli pregret nepremičninski trg? Niso grehi Juge takšni kot so grehi in napake tranzicije. Kdo je obvladoval tranzicijo? Mladi?

... OK, marsikaj sem že prebral na totem forumu, da pa je v Jugi na kreditnih pogodbah pisalo, da kredita ni treba vrniti, pa sem zprebral res prvič ...

P.S.: čeprav se zdi krivično, je Jazbinšek naredil edino dobro stvar v slovenski tranziciji, ker imajo ljudje danes vsaj kje živeti, v nasprotnem pa bi se tudi s stanovanji - BTW, gradnjo so financirali delavci sami - zgodilo enako kot s certifikati, preko katerih so razni prevarantski lahi pokradli pol Slovenije in se zdaj razni blaži s prevarami pridobljenimi milijoni kurčijo na totem forumu ... aja, in da ne bo pomote, meni Jazbinšek ni dal nič, ko pa sem s pomočjo staršev za stanovanje vzel kredit, pa nisem imel pojma, da mi ga bo pol požrla inflacija, ampak sem ga ob podpisu pogodbe bil pripravljen odplačati v celoti ...