Pomemben je 17. člen (obrnjeno dokazno breme), ki glasi:

Banka Slovenije mora v postopkih po tem zakonu dokazati obstoj razlogov iz 253.a člena ZBan-1 in izpolnitev pogoja iz petega odstavka 261.a člena ZBan-1.

To še nič ne pomeni, če bo banka nizala kupe listin brez rdeče niti in kdo misliš, da bo bral? Sodnik? Na tisoče listin?

Povprečen sodnik mentalno ne more predelati in ovrednotiti več kot 400 listin oz. 1.000 strani. To je nek maksimum, če se posveča študijsko zadevi recimo 2 ali 3 mesece.

Če imaš opravka s 5.000 in več listinami, je vse skupaj eno "ljuljanje".

Problem je v kapaciteti sodnika.

[]
To še nič ne pomeni, če bo banka nizala kupe listin brez rdeče niti in kdo misliš, da bo bral? Sodnik? Na tisoče listin?

Povprečen sodnik mentalno ne more predelati in ovrednotiti več kot 400 listin oz. 1.000 strani. To je nek maksimum, če se posveča študijsko zadevi recimo 2 ali 3 mesece.

Nedavno smo brali (mislim, da je šlo za primer korupcije v zdravstvu), da so nekateri primeri zastarali, drugi pa bodo, ker je sodnica bila 8. let (nekako tako) na bolniškem. Kaj če bo sodnica tudi v tem primeru odšla npr. na 5. letno bolniško?

SAJ NI RES, PA JE!

BANKA ETRURIA & Co.

* 588 zahtevkov za povračilo
* 495 zahtevkov je bilo uspešnih
* 84% varčevalcev je bilo uspešno poplačanih
Analizo je pripravila Anac antikorupcijska komisija, ji je ugotovila, da gre za zavajanje in goljufanje varčevalcev, ki so varčevali celo življenje. Potem so vlagali denar v zelo rizične papirje in gre za priznane odškodnine v višini 14.mio€, ki bi se z novimi zahtevki lahko še povečale. Že v januarju so zahtevali obsodbo za vsaj 13 vodilnih in odgovornih iz te banke, proces se bo začel 2.aprila.
www.youtube.com/watc...SKRF7fk0J4
www.youtube.com/watc...GA_Zb5W07A
www.youtube.com/watc...6EbjJ5JUAY
www.youtube.com/watc...NvlVQQ7iSw
www.youtube.com/watc...W0kKfOLeJo
www.ilfattoquotidian...a-etruria/

MARGRETHE VESTAGER - I.

Italijanski bančni razlaščenci in varčevalci bank, zahtevajo odstop Evropske komisarke za konkurenco, tudi zaradi tega ker niso dovolili povečanje kapitala banki Tercas s strani Banca Popolare di Bari in tudi ni šlo za obliko državne pomoči, kot je takrat zmotno trdila komisarka Margrethe Vestager. Vse to je ugotovilo Evropsko sodišče, kar je potekalo že vse od leta 2015 in znano pod imenom "banka štirih" v interventnem sistemu reševanja bank. Zato bi sedaj morala evropska komisarka zaradi ugotovitve sodišča, sprejela odgovornost in posledično odstopiti. Evropska komisija pa pričakovano poplačati vse prikrajšane bančne delničarje in varčevalce, ki so izgubili veliko svojega premoženja. Tudi veliko zaposlenih je izgubilo delo, posebej pa je trpel ugled teh bank "Etruria, Marche, Chieti e Ferrara."
www.tgcom24.mediaset...902a.shtml

MARGRETHE VESTAGER - II.

»Po mojih izkušnjah nikoli ne dobiš česa, če za to ne prosiš, še zavrnitve ne. Zato sem rekla, da bom več kot vesela, če bom lahko še en mandat komisarka za konkurenco.«
Margrethe Vestager
www.finance.si/89459...-nov-korak

BANČNI RAZLAŠČENCI NKBM & Co.

/13/...po mogočnih zavajujočih reklamnih propagandnih akcijah, kar je bilo tudi močno medijsko podprto, se je vsak po svojih zmožnostih, odločil za nakup bančnih obveznic ali njihovih delnic v javni prodaji. Moje kasnejše izgube, ki so nastale proti svoji volji in hotenju, niso tako tragične, kot to velja za vse tiste, ki so v tistem obdobju najemali celo kredite do 50.000 €, da bi pod vtisom političnih dejavnikov ter sredstev obveščanja ustvarili nadpovprečne donose, a se je žal trend obrnil navzdol...Vse tiste, tudi najodgovornejše, ki so glavni krivci za odvzem ali s strani države dovoljeno krajo z ustavo zaščitene privatne lastnine, bi morali že zdavnaj kaznovati! Vse to, so namreč bile še nedolgo nazaj, podrejene bančne obveznice in delnice NKBM. Bile so povsem legalno kupljene in tudi plačane ter kasneje z dovoljenjem in podpisom s strani države odvzete. Nihče nas ni zaščitil, niti potrošniške organizacije! Zato, še enkrat hvala! Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed

ŠE VEČ IZGUBE

Ob napovedovanju zgodovinsko najuspešnejše bančne javne prodaje IPO v Sloveniji pri vrednosti delnice 27 €, je tako prvi dan kotacije 10.12.2007 dosegla delnica KBMR vrednost 36,6 € in takrat so v medijih začeli deževati naslovi o ustvarjenem magičnem donosu 52%, kar je uspelo le redkim posvečenim posameznikom in le še kakšnemu skrito odkritemu institucionalnemu lastniku.
Takrat so se tudi nekateri se(te)danji ministri in člani politične vrhuške (za)kreditirali in kupovali celotne pakete delnic, vse do maksimalno dovoljenih 50.000 € in z njimi tudi vsi možni sorodniki.
Vsi tisti mali delničarji, ki smo imeli v lastništvu njihove delnice vsaj 1 leto, so nam podarili še 2 po njihovem brezplačni delnici, ki ju je bilo potrebno v naslednjem letu, vpisati v dohodninsko napoved in sta bili kasneje še predmet dodatne obdavčitve.
Še 21.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,96€, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 10.03.2009 dosegla minimalno vrednost 7,40 €, kar je 83% manj od cene dosežene na borzi dne 10.12.2007, da bi sedaj pristala pri katastrofalnih 6,55 €, kar je več kot očitna (ne)donosnost in prevelika izguba lastnega premoženja.
To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno danimi preoptimističnimi obljubami v njihovem prospektu ter drugimi manipulacijami.
Že v lanskem letu, ni bilo, kljub ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjeno prav nič za dividende, da bi bilo letos drugače, pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sestavo samega Nadzornega Sveta.
Da ob tem ne govorimo, da si kljub velikemu številu 99.996 malih delničarjev, ne znamo izboriti naših neodvisnih predstavnikov v NS.

To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno v njihovem prospektu danimi preoptimističnimi obljubami ter ostalimi drugimi manipulacijami. Že v lanskem letu, ni bilo, kljub večmilijonskemu ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjenih zgolj 0,08€ za dividende.

PREMOŽENJSKA BILANCA

KAKO IZ NEKAJ NAREDITI SKORAJ NIČ

Nakup delnic za 1.000 €:

10.12.2007 - 36,6€ - 1.354 €
21.12.2007 - 43,96 € - 1.626 € - max.
10.03.2009 - 7,40 € - 273 €
28.06.2011 - 6,55 € - 242 €
16.09.2011 - 4,70 € - 174 €
14.11.2011 - 3,50 € - 129 €
29.11.2011 - 3,30 € - 122 €
30.11.2011 - 3,50 € - 129 €
13.12.2011 - 3,25 € - 120 €
15.12.2011 - 3,10 € - 114 €
16.12.2011 - 3,05 € - 112 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 3,16 € - 117 €
13.01.2012 - 3,05 € - 112 €
15.02.2012 - 2,98 € - 110 €
09.03.2012 - 3,20 € - 118 €
21.03.2012 - 3,86 € - 142 €
02.04.2012 - 3,26 € - 120 €
17.04.2012 - 3,55 € - 131 €
07.05.2012 - 3,30 € - 122 €
22.05.2012 - 2,80 € - 103 €
24.05.2012 - 2,35 € - 87 €
27.06.2012 - 1,99 € - 73 €
24.07.2012 - 1,45 € - 53 €
17.08.2012 - 1,37 € - 50 €
14.09.2012 - 1,13 € - 41 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 1,31 € - 48 €
24.11.2012 - 1,16 € - 42 €

Nakup delnic za 5.000 €:

10.12.2007 - 6.771 €
21.12.2007 - 8.132 € - max.
10.03.2009 - 1.369 €
01.07.2011 - 1.211 €
16.09.2011 - 870 €
14.11.2011 - 648 €
29.11.2011 - 611 €
30.11.2011 - 648 €
13.12.2011 - 601 €
15.12.2011 - 574 €
16.12.2011 - 564 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 585 €
13.01.2012 - 564 €
15.02.2012 - 551 €
09.03.2012 - 592 €
21.03.2012 - 714 €
02.04.2012 - 603 €
22.05.2012 - 518 €
24.05.2012 - 434 €
27.06.2012 - 368 €
24.07.2012 - 268 €
17.08.2012 - 253 €
14.09.2012 - 209 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 242 €
24.11.2012 - 214 €

Nakup delnic za 10.000 €:

10.12.2007 - 13.542 €
21.12.2007 - 16.265 € - max.
10.03.2009 - 2.738 €
01.07.2011 - 2.423 €
16.09.2011 - 1.740 €
14.11.2011 - 1.296 €
29.11.2011 - 1.222 €
30.11.2011 - 1.296 €
13.12.2011 - 1.203 €
15.12.2011 - 1.148 €
16.12.2011 - 1.129 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 1.170 €
13.01.2012 - 1.129 €
15.02.2012 - 1.103 €
09.03.2012 - 1.185 €
21.03.2012 - 1.429 €
02.04.2012 - 1.207 €
17.04.2012 - 1.314 €
07.05.2012 - 1.222 €
22.05.2012 - 1.037 €
24.05.2012 - 870 €
27.06.2012 - 737 €
24.07.2012 - 537 €
17.08.2012 - 507 €
14.09.2012 - 418 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 485 €
24.11.2012 - 429 €

Nakup delnic za 50.000 €:

10.12.2007 - 67.746 €
21.12.2009 - 81.369 € - max.
10.03.2011 - 13.697 €
01.07.2011 - 12.124 €
16.09.2011 - 8.703 €
14.11.2011 - 6.481 €
29.11.2011 - 6.111 €
30.11.2011 - 6.481 €
13.12.2011 - 6.018 €
15.12.2011 - 5.740 €
16.12.2011 - 5.648 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 5.851 €
13.01.2012 - 5.648 €
15.02.2012 - 5.518 €
09.03.2012 - 5.925 €
21.03.2012 - 7.148 €
02.04.2012 - 6.037 €
17.04.2012 - 6.574 €
07.05.2012 - 6.111 €
22.05.2012 - 5.185 €
24.05.2012 - 4.351 €
27.06.2012 - 3.685 €
24.07.2012 - 2.685 €
17.08.2012 - 2.537 €
14.09.2012 - 2.092 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 2.425 €
24.11.2012 - 2.148 €

Še 24.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,98 €, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 24.11.2012 že dosegla ceno delnice 1,16 €, kar je rekordnih -97,3 % manj.

Nezaslišano. Neponovljivo. Nerazumljivo. Nepojmljivo. Nedojemljivo. Nedosegljivo. Nerazrešljivo. Nepredstavljivo. Tudi zaradi tega, sem se že odrekel predkupni pravici dokapitalizacijskih delnic. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje ali sploh v družbi obstaja mehanizem odgovornosti, saj je kot zgleda najbolj preprosto opehariti male delničarje, navkljub vsem obljubam v objavljenih prospektih.

ZAVAJAJOČE OBLJUBE

Zakaj bi sodelovali v dokapitalizaciji?
* Na preteklo poslovno leto Nove KBM se lahko ozremo z zadovoljstvom. Od lanskega novembra, ko je bila uspešno izpeljana delna privatizacija banke, je Nova KBM zrasla v delniško družbo z največ delničarji v državi ter s svojo ponudbo in tržnim nastopom okrepila svoj položaj kot močan steber Skupine Nove KBM.
* Z novim kapitalom bo Nova KBM še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter si razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot do sedaj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati varne, stabilne in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij.

8 LEGENDARNIH IZJAV O NKBM

"Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo."
Matej Lahovnik

"Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM."
Milan M. Cvikl

"Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne."
Marta Kos

"Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci."
Anton Rop

"Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno."
Mitja Gaspari

"Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!"
Sašo Peče

"Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj."
Bogomir Kovač

in zmagovalna izjava

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
Večer, 16.12.2014, stran 7, slika 2/2,
www.vzmd.si/images/P...elnice.pdf


BANČNI RAZLAŠČENCI - II.

Številne pripombe na zakon o bančnih razlaščencih
Banka Slovenije opozarja, da ne more plačati morebitne odškodnine, saj da bi šlo za monetarno financiranje.

Iztekel se je rok za pripombe na nov predlog zakona o pravnem varstvu razlaščenih imetnikov bančnih delnic in podrejenih obveznic, ki je od začetka februarja v javni razpravi. Pripombe naj imajo tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije, ki predvsem nasprotuje temu, da bi sama plačala odškodnino, saj da bi pri tem šlo za monetarno financiranje.

Predlog zakona predvideva, da bo okoli 100.000 razlaščenih vlagateljev bank, ki so z izbrisom izgubili 960.000.000 €, odškodninske tožbe vlagalo po pravilih pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarske spore, postopki pa naj bi potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

Ocena bančne luknje

Sodišče naj bi s pomočjo skupine petih izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije (BS) ustrezno in v skladu z zakonom o bančništvu ter drugimi evropskimi predpisi ocenila bančno luknjo, pri čemer bo dokazno breme na strani BS, ki naj bi bila tudi plačnik morebitne odškodnine, in sicer do oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv, če bo vsota višja, bo denar založila država. A kot kaže, so pogledi Banke Slovenije in ministrstva za finance pri tem različni. Ministrstvo meni, da pri tem ne gre za monetarno financiranje, ker ne bi šlo za financiranje obveznosti javnega sektorja, saj država ne bi bila deležna nobenih koristi od izplačane odškodnine.

Na Banki Slovenije pa opozarjajo, da to ne rešuje pomisleka. Direktor pravnega oddelka Jurij Žitko je pojasnil, da monetarno financiranje prepoveduje financiranje države, katere naloga je tudi reševanje bank. »Rezerve Banke Slovenije so namenjene izvajanju njenih nalog. Če bi Banka Slovenije plačala odškodnino iz svojih rezerv, bi to pomenilo povečanje sredstev v obtoku,« je dejal. Če bi se ugotovilo, da je prišlo do napačne ocene bančne luknje, bi to pomenilo, da so največ koristi od tega imela banke in država. Prav slednja bi zato po njegovem mnenju morala plačati morebitno odškodnino.

O tem se mora izreči še Evropska centralna banka, ki pa je v preteklosti že izrazila zadržke do tega: »Predlog zakona mora biti skladen s členom 123 Pogodbe o delovanju EU, ki prepoveduje prekoračitve pozitivnega stanja na računu in druge oblike kreditov pri nacionalnih centralnih bankah držav članic v korist javnega sektorja, vključno z institucionalnimi enotami centralne ravni države in drugimi osebami javnega prava … Zahteva, da mora Banka Slovenije izplačati odškodnino, tako v delu, kjer bi zaradi nje Banka Slovenije prevzela obveznost države, ne bi bila skladna s prepovedjo denarnega financiranja.«

Dostop do podatkov

Predlog tudi predvideva, da bodo razlaščeni vlagatelji še pred vložitvijo tožbe v posebni podatkovni sobi lahko prišli do dokumentov o stresnih testih bank, ocenah vrednosti bank in o izvedbi povečanja kapitala. Zaprosili bodo lahko tudi za druge bolj natančne podatke, a bo o tem odločalo sodišče. Postopke bodo združevali po saniranih bankah, ki jih je bilo skupaj šest, morebitne odškodnine pa bo sodišče nato določilo posamično glede na vrsto izbrisanega finančnega instrumenta.

Za odmero sodne takse pri vložitvi tožbe naj bi se upoštevala nominalna vrednost izbrisane delnice oziroma dolžniškega instrumenta. Če se bo združilo več kot 30 vlagateljev, bo taksa omejena na 500 evrov oziroma bodo tožniki oproščeni plačila, če vrednost ne bo presegala 5000 evrov. Razlaščenci bodo lahko tožbe vložili tri mesece po uveljavitvi zakona in najkasneje 15 mesecev po tem.

Želijo virtualne podatkovne sobe

Razlaščeni vlagatelji ugotavljajo, da je predlog zakona boljši kot tisti, ga je pripravila prejšnja vlada, še vedno pa imajo nekaj pripomb. V odvetniški družbi Šelih in partnerji, ki zastopa finančne institucije, kot pozitivno izpostavljajo izključno pristojnost mariborskega sodišča, kar bi lahko vplivalo na hitrost postopkov. Podpirajo tudi vzpostavitev podatkovnih sob, vendar menijo, da bi bilo treba vzpostaviti virtualne oziroma elektronske podatkovne sobe, do katerih bi imeli ves čas postopka dostop tako pooblaščenci kot svetovalci nekdanjih imetnikov. »Prav tako bomo podali pripombe k določbi, da se podatki iz podatkovne sobe ne smejo fotokopirati oziroma iznašati, saj je povsem nečloveško pričakovati, da si nekdanji imetniki zapomnijo vse podatke,« pravijo.

Zadovoljni so tudi z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je na Banki Slovenije, in s tem da bo sodišče izdalo vmesno sodbo, vendar pa: Predlog ne sledi zahtevi ustavnega sodišča po posebnih prilagojenih procesnih pravilih, ki bi nekdanjim imetnikom omogočili, da bo o njihovih zahtevkih odločeno v hitrih, ekonomičnih in uniformnih postopkih, temveč nasprotno določa dolgotrajne in drage postopke.

Predlog, pravijo, tudi nima jasnih določil glede ugotovitve in določitve višine škode in še, da sodišču pri presoji ni treba upoštevati standardov, ki so pri izrekanju izrednih ukrepov veljali v drugih članicah EU. »Naše pripombe se bodo nanašale tudi na člane skupine izvedencev, o katerih menimo, da ne smejo biti člani evropskih institucij, ki so sodelovale pri procesu sanacije slovenskega bančnega sistema,« so dodali. Banka Slovenije nasprotno meni, da bi bilo treba omogočiti sodelovanje teh institucij v postopku, pa tudi da bi v takem odboru morali sodelovati bančni strokovnjaki.

Le delna odprava neustavnosti

V odvetniški pisarni Tamara Kek in partnerji menijo, da predlog zakona ne sledi v celoti odločbi ustavnega sodišča. Tudi oni imajo pripombe na dostop do dokumentacije: »Glede na to, da predvidevamo, da gre za tisoče strani relevantnih dokumentov, se delo pooblaščencev v celoti onemogoča, saj se od njih pričakuje, da si vse podatke zapomnijo,« pojasnjujejo in dodajajo, da ni jasno, kako naj potem stranka za svoje trditve predloži dokaze.

Prav tako menijo, da predlog retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili. »Poleg navedenega poskuša zakon za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke. Dodajajo, da bi moral zakon tožnikom omogočiti vpliv na izbiro izvedencev.

Banka Slovenije v luči preglednosti postopkov pričakuje tudi razkritje vse razlaščenih vlagateljev.
www.delo.si/gospodar...57329.html
www.skupaj.si/klipin...azlascence
www.finance.si/89469...v-postopku
4d.rtvslo.si/arhiv/d.../174592809
www.odvetnik-kutnjak...i/node/138

Ogled "razprave" v DZ je ogled razkroja in nedelujoče države. Izgledalo je, kot sodobna verzija filma:"Let nad kukavičjim gnezdom", seveda pred prvim nastopom glavnega igralca Nicholsona, ki igra edini mejni primerek razumne osebe v filmu.

Nastop MF že z videzom, kaj šele z vsebino ponazarja ubogost in pritlehnost tvorbe, ki si je samo-nadela ime Republika Slovenija. Njegov nič kaj izviren izum "učinkovitega" reševanja problema je v tem, da do rešitve, katero goreče rešuje, niti slučajno ne more priti, ker je vpletel časovno komponento s celim kup dodatnih varovalk in motil.

Že ob pripravi zakonske pobude ve da, ko že zdavnaj ne bo več državnega skrpucala RS, bo ECB še vedno tožila pred EU sodiščem njen zakon, da naj bi BS plačala rop slovenskih državljanov, ki ga je skupaj z Vlado RS, Ministrstvom za finance, Banko Slovenije, Državnim zborom RS in Ustavnim sodiščem RS izpeljala Republika Slovenija.

Država si je zakuhala res lep gordijski vozel pri reševanju katerega se kaže vsa njena beda in nemoč. V očeh državljanov pa ugled in vera v državo RS (in EU) tone, tone, tone...

Paradoksalno, da se v bančni sanaciji leta 2013 oškodovani državljani, smemo nadejati morebitne pravice le s strani Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Pravice in pravne države od RS ni pričakovati, kljub tolikoratnemu poudarjanju v razpravi , kako je Ustavno sodišče brez sence dvoma ugotovilo z razsodbo, kako je vsa rabota "bančne sanacije leta 2013" skladna z 2. členom ustave, razen člena, da se oškodovanci na razlastitve ne smejo pritožiti in ne dobiti informacij, zakaj so razlaščeni. Kako pravno in socialno! In zakaj zdaj to po tolikih letih tako premlevamo???!!!

To ti je sodišče, le da ne za Slovence in Slovenijo, ampak tako vazalno, za tuje finančne predatorje, ki se mastijo z izplačili dokapitalizacijskih dobičkov "nekdaj naših - zdaj rešenih" bank!

Po temeljnem aksiomu je hlapec vedno kriv, četudi izvaja naloge, ki mu jih je zapovedal njegov Gospodar. Za poučitev nevednim; ogled nadaljevanke:" Yes, Milord."

In drugi aksiom je, da hlapec nikoli ne skuša svoje odgovornosti podtakniti Gospodarju, še manj, da bi tiste oškodovance iz njegovih rabot napotoval po odškodnino k Gospodarju. Lepo bi bilo, če bi »naši« to vedeli!

Če ni nikogar v imenovanih institucijah, ki bi znal vozel presekati, je najbolje, da ugasnejo luč, zaklenejo vrata in se napotijo z njim proti Dunaju, da povprašajo, če slučajno rabijo 2 milijona nesposobnih, pridnih in zvestih hlapcev.

Tam vedo, kako se takim stvarem streže in komu sodi katero mesto.

Namreč, meni se zdi, da je bila najbolj razumska oseba tisti indijanec, ki mu je (zato) na koncu tudi uspelo pobegniti ;-)

Meni pa, da so "tistemu indijancu (ta normalnemu)" v DZ že na vhodu prepovedali vstop.

Zelo izčrpno. Vendar pa:
- če na svoj račun po nekem nerodnem naključju prejmeš znesek, do katerega nisi upravičen, ga NE SMEŠ zadržati, ker pač do njega nisi upravičen;
- država z vsemi svojimi institucijami se obnaša zelo primitivno: najprej te okrade, potem pa zahteva da jo tožiš, da bi dobil denar nazaj. Ob tem ravna neracionalno (ker mora plačevati še stroške sodnih postopkov), preobremenjuje sodišča (ki niso niti dovolj usposobljena za tako zahtevne finančne zadeve), zaradi katerih vrsta kriminalnih zahtev zapade (!), kaj bo šele s temi "bančnimi postopki". Po analogiji zmotno prejetega denarja MORA država SAMA OD SEBE odškodovati vse prizadete na najbolj racionalen način: en sodni postopek, potem pa veljavnost za vse primere in avtomatično povračilo škode z vsemi pripadajočimi pripadki vred!In to brez zahtevkov vsakegfa posameznika: imamo računalnike, imamo baze podatkov in backup-e., imamo spiske oropanih, zato vrnitev odvzetega oškodovancem naj poteka avtomatično. Edini pravni postopek sme biti le, če je kdo medtem umrl in je potrebna zapuščinska razprava.

Če ministrica za obrambo (pardon za pravosodje) ni sposobna naporaviti takšne zakonodaje, naj se nekam spelje, odpelje, odleti -sama po sebi in ne da bi to kdo od nje zahteval.

Vse drugo je državni chicken shit!

[Troublemaker]
Zelo izčrpno. Vendar pa:
- če na svoj račun po nekem nerodnem naključju prejmeš znesek, do katerega nisi upravičen, ga NE SMEŠ zadržati, ker pač do njega nisi upravičen;
- država z vsemi svojimi institucijami se obnaša zelo primitivno: najprej te okrade, potem pa zahteva da jo tožiš, da bi dobil denar nazaj. Ob tem ravna neracionalno (ker mora plačevati še stroške sodnih postopkov), preobremenjuje sodišča (ki niso niti dovolj usposobljena za tako zahtevne finančne zadeve), zaradi katerih vrsta kriminalnih zahtev zapade (!), kaj bo šele s temi "bančnimi postopki". Po analogiji zmotno prejetega denarja MORA država SAMA OD SEBE odškodovati vse prizadete na najbolj racionalen način: en sodni postopek, potem pa veljavnost za vse primere in avtomatično povračilo škode z vsemi pripadajočimi pripadki vred!In to brez zahtevkov vsakegfa posameznika: imamo računalnike, imamo baze podatkov in backup-e., imamo spiske oropanih, zato vrnitev odvzetega oškodovancem naj poteka avtomatično. Edini pravni postopek sme biti le, če je kdo medtem umrl in je potrebna zapuščinska razprava.

Če ministrica za obrambo (pardon za pravosodje) ni sposobna naporaviti takšne zakonodaje, naj se nekam spelje, odpelje, odleti -sama po sebi in ne da bi to kdo od nje zahteval.

Vse drugo je državni chicken shit!

Predvsem država računa na to, da se razlaščeni delničarji NKBM sploh ne bodo hoteli zajebavati, da bi od države iztožili vračilo tistega drobiža, kolikor so bile delnice vredne ob koncu, ko so jih povsem razvrednotili.

[zoran13]
BANČNI RAZLAŠČENCI NKBM & Co.

Moje kasnejše izgube, ki so nastale proti svoji volji in hotenju, niso tako tragične, kot to velja za vse tiste, ki so v tistem obdobju najemali celo kredite do 50.000 €, da bi pod vtisom političnih dejavnikov ter sredstev obveščanja ustvarili nadpovprečne donose,.....
Takrat so se tudi nekateri se(te)danji ministri in člani politične vrhuške (za)kreditirali in kupovali celotne pakete delnic, vse do maksimalno dovoljenih 50.000 € in z njimi tudi vsi možni sorodniki.

Nakup delnic za 10.000 €:

10.12.2007 - 13.542 €
21.12.2007 - 16.265 € - max.
10.03.2009 - 2.738 €
01.07.2011 - 2.423 €
16.09.2011 - 1.740 €
14.11.2011 - 1.296 €
29.11.2011 - 1.222 €
30.11.2011 - 1.296 €
13.12.2011 - 1.203 €
15.12.2011 - 1.148 €
16.12.2011 - 1.129 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 1.170 €
13.01.2012 - 1.129 €
15.02.2012 - 1.103 €
09.03.2012 - 1.185 €
21.03.2012 - 1.429 €
02.04.2012 - 1.207 €
17.04.2012 - 1.314 €
07.05.2012 - 1.222 €
22.05.2012 - 1.037 €
24.05.2012 - 870 €
27.06.2012 - 737 €
24.07.2012 - 537 €
17.08.2012 - 507 €
14.09.2012 - 418 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 485 €
24.11.2012 - 429 €

Nakup delnic za 50.000 €:

10.12.2007 - 67.746 €
21.12.2009 - 81.369 € - max.
10.03.2011 - 13.697 €
01.07.2011 - 12.124 €
16.09.2011 - 8.703 €
14.11.2011 - 6.481 €
29.11.2011 - 6.111 €
30.11.2011 - 6.481 €
13.12.2011 - 6.018 €
15.12.2011 - 5.740 €
16.12.2011 - 5.648 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 5.851 €
13.01.2012 - 5.648 €
15.02.2012 - 5.518 €
09.03.2012 - 5.925 €
21.03.2012 - 7.148 €
02.04.2012 - 6.037 €
17.04.2012 - 6.574 €
07.05.2012 - 6.111 €
22.05.2012 - 5.185 €
24.05.2012 - 4.351 €
27.06.2012 - 3.685 €
24.07.2012 - 2.685 €
17.08.2012 - 2.537 €
14.09.2012 - 2.092 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 2.425 €
24.11.2012 - 2.148 €

Tele tvoje kalkulacije temeljijo na napačnih predpostavkah. Vplačila malih vlagateljev v IPO so bila takrat res omejena na 50 jurjev, kar pa (na srečo za mnoge) ne pomeni, da si za to lahko dobil 1.852 delnic po 27 eur. Glede na prospekt in število malih vlagateljev, ki so vplačali delnice (teh je bilo 110.256), je vsakemu od njih takrat bilo zagotovljeno 20 delnic (če je seveda vplačal min. 540 eur), preostale delnice pa so bile dodeljene glede na višino vplačila proporcionalno po pro rata faktorju razdelitve 0,1301. To pomeni, da je mali vlagatelj za recimo 30 jurjev dobil 20 zagotovljenih delnic, za preostalih 29.460 eur (30.000-20*27) pa 142 delnic (29.460*0.1301/27). Za vse skupaj bi mali vlagatelj zapravil 4.374 eur (stroške sem zanemaril), preostanek 25.626 eur pa je dobil vrnjeno na račun. Pri vložku 50 jurjev bi menda dobil 258 delnic za 6.966 eur, vrnjeno pa bi mu bilo 43.034 eur.

Seveda si kasneje lahko delnice kupil tudi na borzi, ampak so potem cifre povsem druge.