kopija besedila iz članka Sobotne priloge vidnega fizika...
"Meritve kažejo, da se je od začetka industrializacije sredi 19. stoletja do danes koncentracija C02 v atmosferi povečala z 280 milijonink (ppm) na 400 ppm. To povečanje je skladno z ocenami, koliko ogljika, predvsem v obliki premoga in nafte, smo pokurili v tem obdobju. Fizikalno dejstvo je, da je ogljikov dioksid prozoren za vidno svetlobo, ki predstavlja poglavitni del sončne energije, ki jo prejme Zemlja. V stabilnem podnebju mora Zemlja prav toliko energije tudi oddati, če naj bo temperatura v povprečju konstantna. Oddaja jo v obliki infrardečega sevanja, to je svetlobe z bistveno daljšo valovno dolžino od vidne, za katero pa C02 ni prozoren. Zato se pri povečani koncentraciji C02 povprečna temperatura mora dvigniti, vprašanje je le, za koliko. Pojav je povsem enak kot pri vrtnih toplih gredah, kjer je steklena ali plastična streha prepustna za vidno svetlobo, za infrardečo pa ne, zato je temperatura v steklenjaku višja od zunanje."

To je pa nesporno dejstvo. Zemlja ne bo propadla, lahko pa izumre človek - kot ublažitveni ukrep za Zemljo.

[krensp]
kopija besedila iz članka Sobotne priloge vidnega fizika...

Erik Margan, ki je zaposlen na Institutu Jožef Stefan pravi, da ogljikov dioksid CO2 nikakor ne more biti vzrok za klimatske grozote, ki se mu jih nekritično pripisuje, tako v medijih, kot tudi v uradnih izjavah politikov in klimatologov. Več o tem je na www-f9.ijs.si/~margan/CO2/

V spletnem članku je zapisano:
"Kaj je dejanski vzrok za današnje klimatske razmere, oziroma ali sploh gre za nepovratne spremembe, ali le za kratkotrajne odmike od povprečja, in ali za to obstaja kak naravni vzrok, ter v kolikšni meri tudi ljudje temu prispevamo, je zaenkrat težko zanesljivo ugotoviti.

Zanesljivo pa lahko rečemo da CO2 nikakor ne more biti vzrok za pripisane mu učinke.

Ali bo to spoznanje sčasoma pripeljalo do kakšne konkretne akcije s strani zakonodajne in izvršne oblasti, ne le v Sloveniji, je težko reči. Vlade polnijo državni proračun prek davkov in davku na izpuste CO2, oziroma davku na goriva nasploh, se najbrž ne bodo odpovedale, bolj verjetno je da bodo temu dodale še davke na vse ostale snovi v izpustih. Ali bodo višji davki potem pripeljali do našega drugačnega ravnanja z odpadki nasploh, je še težje napovedati.

Tisto česar se najbolj bojim je, da bodo nekoč priznali, da je gonja proti CO2 neutemeljena, ter začeli kazati na kakšno drugo anomalijo v človeškem vplivu na okolje, vendar ljudje ne bodo več zaupali niti stroki, kaj šele vladam, in se na pozive za zmanjšanje resnično škodljivega onesnaževanja ne bodo več odzivali. Politiki, ki v prihodnost vidijo le do naslednjih volitev, bodo nepopularno temo raje črtali z dnevnega reda. Zato pa mora v prvi vrsti stroka svoja stališča čim prej očistiti demagoške navlake, povedati vse kar ve, ter odkrito priznati da nekaterih reči še ne ve, oziroma o njih zaenkrat le učeno ugiba. Rešitve, ki jih bo ponudila, pa ne smejo temeljiti na ad hoc sklepanju, temveč na trdnih in preverjenih dejstvih."