Po mojem je to vprašanje precej širše. Nič ti ne pomaga, če imaš v posesti bančni prostor, ki ti ga vodijo taki, da državne banke v 25. letih dvakrat zapored zapravijo. V tretje politika pač ni več riskirala z našimi ekonomisti, ne glede na to, koliko se je pri tem lastne krivde zavedala ali hotela zavedati. Torej, že iz oblike ni bilo možno bank spet dati v roke našim ekonomistom, kaj šele iz vsebine.

Sploh imamo mi na področju ekonomije veliko zmešnjavo in izobrazba našega ekonomista ni primerljiva z izobrazbo ameriškega. V Ameriki se zelo malo ekonomsko izobraženih ljudi smatra za take ekonomiste, kot jih mi poznamo. Nobelovec Robert Shiller v enem od svojih predavanj na Yale navede, da se samo nekaj odstotkov Američanov, ki so pridobili laureo iz ekonomije, same sebe smatra za ekonomiste. Velika večina je finančnih izvedencev. To pa seveda ne moreš biti, če na kolidžu ne vpišeš finančne matematike. Slovenija pa je v državnih bankah, v preteklih desetletjih, po strmoglavljenju Staneta Kavčiča, na vodilnih mestih, v glavnem operirala z ljudmi, ki dlje od Kardelja, v taki ali drugačni obliki, niso prišli in so seveda čez svoje dvorišče videli samo takrat, ko so jih poklicali s komiteja ZKS ali kasneje, s sedeža kake politične stranke.

Taka politična naravnanost ni uničila samo državnih bank, ampak celotno slovensko gospodarstvo.

Uriah Heep.