No, en res mali podjetnik v Jugoslaviji ni mogel kar tako preprosto v tujini investirati. Pa tudi manj informacij je bilo na voljo oz. si težje prišel do njih.

To pa niti slučajno ni res. Je pa res, da ko sem leta 1992 hotel iz Amerike imeti neke knjige s področja financ, jih v Mladinski Knjigi v Ljubljani, ki je takrat bila edina knjigarna v Sloveniji, ki se je s tem ukvarjala, niso znali ali hoteli niti naročiti, tako da sem že ramišljal, da knjige naročim v Italiji v italijanščini. Potem, ko sem moral nekajkrat urgirati, sem jih po več kot treh mesecih le dobil. Seveda ne po pošti, ampak v Konzorciju. Zraven so me še vprašali, kaj jih bom rabil. Leta 2004 mi je Amazon zadnjo Mandelbrotovo knjigo dostavil prej kot v 24. urah.

Seveda so bile možnosti tudi takrat po letu 1990, in še prej. Vendar pa razumljivo ne za kučanovsko -lopovske opice. Deng na Kitajskem se je zato najprej znebil svojih kučanovskih opic. Maova žena je bila samo izgovor za akcijo.

Ker se v Sloveniji brez skidanja kučanovskega dreka ne da narediti ničesar, bo treba najprej temeljito analizirati obdobje njegove aktivnosti, pri čemer se bo nedvomno ugotovilo, da razen v osebnem odnosu do Kavčiča, France Popit v političnem smislu za Slovenijo ni bil noben problem. Politični problem v št.: 1 v Sloveniji je od vedno, od leta 1972, samo Milan Kučan.

Od Milana Kučana osebno in banditov iz njegove okolice izvirajo vsi problemi Slovenije, zaradi katerih Slovenije danes ni na zemljevidu najrazvitejših držav sveta.

Zelo važen je naslednji stavek: Dokler se te prekmurske, kučanovske opice popolnoma ne odstrani iz območja kakršnega koli političnega vpliva v Sloveniji, Slovenija ne more narediti enega koraka naprej.


Uriah Heep.