Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Applu prodaja peša, a razlogov za paniko ni
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 2.327
[Glavni forum]
Tema: Applu prodaja peša, a razlogov za paniko ni
[#2773338] 08.05.19 00:04 · odgovor na: (# 2773325)
[#2773338] 08.05.19 00:04 · odgovor na: (# 2773325)
Brežnjev je bil debil, vendar verjetno ne večji, kot je bil
Hruščev. Razlika med njima ni bila v izobrazbi, ker nobeden ni imel
nobene, ampak v značaju. Brežnjev je bil bolj zadržan, zato se je
manj videlo, kakšen butelj je. Pri Hruščevu je bilo ravno obratno.
Ker je bilo njegovo tolčenje s čevljem po govornici v palači
Združenih narodov v New Yorku in igračkanje z raketami na Kubi,
tudi za dezoientirane ruske komuniste preveč, so ga po hitrem
postopku sneli.
Pri nas manj znan dogodek, ki je na Zahodu ustvaril čudno in neenako sliko o Vzhodu, se je zgodil v Moskvi, medtem ko je bil v petdesetih letih tam na obisku Mao, spremljal pa ga je Ču En Laj. Ruski protokol je Maa vozil naokoli po gubernijah in ga častil, samo zato, ker so ljudje zaposleni v njem vedeli, da je Mao še bolj nevaren bebec, kot je Hruščev in so zato odlašali s sprejemom v Kremlju. V tem času si je Ču En Laj, po več krajših pripravljalnih pogovorih s Hruščevom, privoščil dopust v Moskvi. Tako ga je nekje srečal novinar UPI in ga vprašal, kakšen se mu zdi Hruščev? Ču En Laj je bil ameriškemu novinarju odgovoril, da se s Hruščevom dobro razumeta, ker sta oba v mladih letih izdala družbeni razred, iz katerega sta izšla. Hruščev je bil namreč sin dninarja, Ču En Laj pa sin mandarina.
Od takrat dalje je Ču En Laj v Ameriki imel poseben status in seveda ni čudno, da je Amerika veliko let kasneje izdatno podprla Čujevega političnega otroka in naslednika - Deng Thisao Pinga. Tako kot je Putinu, po nekaj norcih na oblasti, uspelo dvigniti Rusijo na mednarpdni nivo, ki ga je uživala za časa Stalina, tako je Ču En Laj z neskončno potrpežljivostjo in natančnostjo pripravil razmere, ki jih je potem Deng učinkovito in hitro izkoristil, da se je znebil Maove bande.
Sicer pa je Deng lep primer tega, kaj veliki državniki vse naredijo za nastanek razmer, v katerih hočejo videti lastno državo. Kljub temu, da je Mao Dengu ubil sina in ga hkrati za zabavo pod totalno kontrolo pustil na visokem položaju, se je Deng po zmagi kitajskih liberalcev, ki so med maoistično prevzgojo v nasprotni smeri očitno bolje prevzgojili sami sebe, kot je to uspelo sistemu v njegovi smeri, odločil, da Maa ne bo ne demistificiral in ne obtožil, kot je recimo Hruščev hitel obtoževati Stalina ali so pri nas takoj potegnili črto čez Tita. Deng je torej točno vedel, da bo na Kitajskem treba najprej zaplavati v jezero sranja, da se bo čez čas lahko priplavalo na lepo obalo in da se zato ne sme sprožati prevelikih valov, sicer obale ne bo nihče videl. Pri nas se tega nismo držali in se je eksperimentiralo na vse konce, zato smo še vedno tam, kjer smo bili.
Uriah Heep.
Pri nas manj znan dogodek, ki je na Zahodu ustvaril čudno in neenako sliko o Vzhodu, se je zgodil v Moskvi, medtem ko je bil v petdesetih letih tam na obisku Mao, spremljal pa ga je Ču En Laj. Ruski protokol je Maa vozil naokoli po gubernijah in ga častil, samo zato, ker so ljudje zaposleni v njem vedeli, da je Mao še bolj nevaren bebec, kot je Hruščev in so zato odlašali s sprejemom v Kremlju. V tem času si je Ču En Laj, po več krajših pripravljalnih pogovorih s Hruščevom, privoščil dopust v Moskvi. Tako ga je nekje srečal novinar UPI in ga vprašal, kakšen se mu zdi Hruščev? Ču En Laj je bil ameriškemu novinarju odgovoril, da se s Hruščevom dobro razumeta, ker sta oba v mladih letih izdala družbeni razred, iz katerega sta izšla. Hruščev je bil namreč sin dninarja, Ču En Laj pa sin mandarina.
Od takrat dalje je Ču En Laj v Ameriki imel poseben status in seveda ni čudno, da je Amerika veliko let kasneje izdatno podprla Čujevega političnega otroka in naslednika - Deng Thisao Pinga. Tako kot je Putinu, po nekaj norcih na oblasti, uspelo dvigniti Rusijo na mednarpdni nivo, ki ga je uživala za časa Stalina, tako je Ču En Laj z neskončno potrpežljivostjo in natančnostjo pripravil razmere, ki jih je potem Deng učinkovito in hitro izkoristil, da se je znebil Maove bande.
Sicer pa je Deng lep primer tega, kaj veliki državniki vse naredijo za nastanek razmer, v katerih hočejo videti lastno državo. Kljub temu, da je Mao Dengu ubil sina in ga hkrati za zabavo pod totalno kontrolo pustil na visokem položaju, se je Deng po zmagi kitajskih liberalcev, ki so med maoistično prevzgojo v nasprotni smeri očitno bolje prevzgojili sami sebe, kot je to uspelo sistemu v njegovi smeri, odločil, da Maa ne bo ne demistificiral in ne obtožil, kot je recimo Hruščev hitel obtoževati Stalina ali so pri nas takoj potegnili črto čez Tita. Deng je torej točno vedel, da bo na Kitajskem treba najprej zaplavati v jezero sranja, da se bo čez čas lahko priplavalo na lepo obalo in da se zato ne sme sprožati prevelikih valov, sicer obale ne bo nihče videl. Pri nas se tega nismo držali in se je eksperimentiralo na vse konce, zato smo še vedno tam, kjer smo bili.
Uriah Heep.