Cvetober predsednikov uprav "slovenskih bank", pa je med njimi le en Slovenec.

Spomnim se kako je pred leti na finančni konferenci Andrej Vizjak (konzultant, ne politik) dejal, da kamor koli hodi po vzhodni Evropi lepo shaja z angleščino, saj so vsi šefi uprav pomembnejših podjetij tujci.

Pa res mislite, da bodo tujci tisti, ki bodo v največji meri ščitili slovenske interese? Da bodo dajali prednost slovenski podružnici pred centralo v matičnih državah. Res verjamete, da je vseeno kdo je lastnik? Kaj res mislite, da se bo narod optimalno razvijal, njegova akumulacija ostajala doma za razvoj, če ne bo imel svoje upravljalske in lastniške elite? Samo poglejte na VEvropo kjer letni odtoki kapitala predstavljajo že nekaj % BDP!

Delal sem za 5 multinacionalk večinoma na vodstvenih mestih in iz lastne izkušnje vam povem, da niti od daleč ni vseeno kakšne nacionalnosti je vodja podjetja. Je pa res, da je šlo za staro gardo, za Slovence, ki so v multinacionalkah (pogosto zelo uspešno ) branili lokalne (nacionalne) interese. Mladim Slovencem je, po moji izkušnji, za nacionalni interes popolnoma vseeno. Važna je lastna kariera , briga jih za lastne ljudi.

Žalostna slika. Še bolj žalostno je to, kako zelo so padle ambicije Slovencev. Če so še pred par leti želeli biti gospodar na svojem, protagonist v vsaj bližnji okolici, je danes pomembno samo to, da pade čim več drobtinic iz godspodarjeve mize.

Banda kompradorska.

Floskule.

Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.

Ali misliš, da bodo banke v tuji lasti plasirale manj likvidnosti na trge, kot se je to zgodilo v času krize? Aja čakaj, to so bile "naše" banke, ki jih je blo potrebno reševati zaradi kapitalske podhranjenosti in slabega upravljanja.

Kar se pa tiče tvojega komentarja o odlivu kapitala držav vzhodne Evrope. To se da zelo lepo pojasniti z bilanco plačil. Država, ki bo imela velik presežek na tekočem računu (current account), bo po definiciji imela neto odliv kapitala na finančnem računu in obratno.