Strani: 1

gobim sporočil: 467
[#2773334] 07.05.19 22:38
Odgovori   +    21
Cvetober predsednikov uprav "slovenskih bank", pa je med njimi le en Slovenec.

Spomnim se kako je pred leti na finančni konferenci Andrej Vizjak (konzultant, ne politik) dejal, da kamor koli hodi po vzhodni Evropi lepo shaja z angleščino, saj so vsi šefi uprav pomembnejših podjetij tujci.

Pa res mislite, da bodo tujci tisti, ki bodo v največji meri ščitili slovenske interese? Da bodo dajali prednost slovenski podružnici pred centralo v matičnih državah. Res verjamete, da je vseeno kdo je lastnik? Kaj res mislite, da se bo narod optimalno razvijal, njegova akumulacija ostajala doma za razvoj, če ne bo imel svoje upravljalske in lastniške elite? Samo poglejte na VEvropo kjer letni odtoki kapitala predstavljajo že nekaj % BDP!

Delal sem za 5 multinacionalk večinoma na vodstvenih mestih in iz lastne izkušnje vam povem, da niti od daleč ni vseeno kakšne nacionalnosti je vodja podjetja. Je pa res, da je šlo za staro gardo, za Slovence, ki so v multinacionalkah (pogosto zelo uspešno ) branili lokalne (nacionalne) interese. Mladim Slovencem je, po moji izkušnji, za nacionalni interes popolnoma vseeno. Važna je lastna kariera , briga jih za lastne ljudi.

Žalostna slika. Še bolj žalostno je to, kako zelo so padle ambicije Slovencev. Če so še pred par leti želeli biti gospodar na svojem, protagonist v vsaj bližnji okolici, je danes pomembno samo to, da pade čim več drobtinic iz godspodarjeve mize.

Banda kompradorska.
FIN-237538 sporočil: 2
[#2773339] 08.05.19 02:13 · odgovor na: gobim (#2773334)
Odgovori   +    6
Floskule.

Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.

Ali misliš, da bodo banke v tuji lasti plasirale manj likvidnosti na trge, kot se je to zgodilo v času krize? Aja čakaj, to so bile "naše" banke, ki jih je blo potrebno reševati zaradi kapitalske podhranjenosti in slabega upravljanja.

Kar se pa tiče tvojega komentarja o odlivu kapitala držav vzhodne Evrope. To se da zelo lepo pojasniti z bilanco plačil. Država, ki bo imela velik presežek na tekočem računu (current account), bo po definiciji imela neto odliv kapitala na finančnem računu in obratno.
gobim sporočil: 467
[#2773349] 08.05.19 08:22 · odgovor na: FIN-237538 (#2773339)
Odgovori   +    11
[FIN-237538]
Floskule.

Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.

Ali misliš, da bodo banke v tuji lasti plasirale manj likvidnosti na trge, kot se je to zgodilo v času krize? Aja čakaj, to so bile "naše" banke, ki jih je blo potrebno reševati zaradi kapitalske podhranjenosti in slabega upravljanja.

Kar se pa tiče tvojega komentarja o odlivu kapitala držav vzhodne Evrope. To se da zelo lepo pojasniti z bilanco plačil. Država, ki bo imela velik presežek na tekočem računu (current account), bo po definiciji imela neto odliv kapitala na finančnem računu in obratno.
Na makronivoju stvar ni tako zelo enostavna. Najbolj se stvar pozna po tem, ko pride kriza. Takrat podružnice rešeujejo predvsem svoje centrale. Bolj malo jih briga kaj se dogaja z nacionalno ekonomijo. Lep primer je bila zadnja kriza po 2008. Spomnim se, da je takrat češki guverner CB z uredbo moral preprečiti odliv kapitala ker bi sicer nacionalna ekonomija ostala brez kredita. Podobno je bilo pri sosedih na Hrvaškem. Bil sem direktor podjetja, ki je imelo (še ima) uspešno podružnico na Hrvaškem, ki je takrat pridobila velik obseg zelo kvalitetnih poslov. Nismo dobili kredita. Pa ne, da banke ne bi hotele. Centrale so jim pobrale vsa prosta sredstva. Kredit smo kasneje dobili pri edini banki, ki je še bila v v nacionalni (hrvaški) lasti tj. Poštni banki. V Sloveniji ni bilo takrat leta 2009 nič drugače. "Preživel boš, če imaš račune pri slovenskih bankah" je bilo takrat in še posebej v 1.pol 2009 slišati med slovenskimi finančnnimi direktorji.

Zakaj je pomembno nacionalno lastništvo? Zakaj imajo skoraj vse zahodne demokracijo delež nacionalnih bank večji od 50%? Zato ker nacionalne banke prerazporejajo akumulacijo nacionalne ekonomije. Ni vseeno kam se ta pretaka. Nazaj v ekonomijo, ki jo ustvarja ali se preliva drugam in podpira razvoj kje drugje. Bomo alokacijo nacionalnega kapitala kontrolirali sami ali ga bodo tujci. Bomo subjekt ali objekt nacionalne ekonomije.

Problem slovenskih bank po krizi 2008 ni toliko v samih bankah kot je bil v katastrofalnem vodenju Banke Slovenije. Pred krizo in po njej. Pred krizo je dopustila dobesedno preplavljanje slovenskega trga s tujim kapitalom (pri tem so prednjačile predvsem banke v tuji lasti), med krizo ni reagirala, ko se je pa zbudila, tam po 2010, je delala eno napako za drugo. Vem, ker sem imel priliko to opazovati od blizu. Državne banke so bile, v nasprotju s splošnim mnenjem, takrat najbolj stabilen del slovenskega bančništva.

Kar se "reševanja" slovenskih bank tiče - v svojem največjem delu ne gre za reševanje slovenskih bank, ampak za to kdo bo svinjsko zaslužil s kao "slabimi" terjatvami bank (i.e.e portfeljem DUTB). Realni obseg potrebne sanacije je bil 1,5 milijarde in nič več. Vse ostalo je bilo namenjeno za krajo državljanov. Pa tudi , če vzamemo poln obseg cca 5 milijard je bil ta obseg glede na GDP povsem primerljiv s pomočjo domačemu bančnemu sektorju v zahodnih ekonomijah ali celo manjši.

Je pa res, da se je ta kriza uporabila za to, da se je razprodal nacionalni bančni sektor. "Never waste a good crisis" . Ampak to je že druga zgodba.

Ker se tiče presežka na tekočem računu. Ni vseeno ali gre za odliv akumulacije (profitov) podjetij v tuji lasti ali za naložbe domačih podjetij v tujini. Ni vseeno z vidika razvoja nacionalne ekonomije.
FIN-311684 sporočil: 18.696
[#2773358] 08.05.19 09:52 · odgovor na: gobim (#2773349)
Odgovori   +    6
[gobim]
> [FIN-237538]
> Floskule.
>
> Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.
>
Kar se "reševanja" slovenskih bank tiče - v svojem največjem delu ne gre za reševanje slovenskih bank, ampak za to kdo bo svinjsko zaslužil s kao "slabimi" terjatvami bank (i.e.e portfeljem DUTB). Realni obseg potrebne sanacije je bil 1,5 milijarde in nič več. Vse ostalo je bilo namenjeno za krajo državljanov. Pa tudi , če vzamemo poln obseg cca 5 milijard je bil ta obseg glede na GDP povsem primerljiv s pomočjo domačemu bančnemu sektorju v zahodnih ekonomijah ali celo manjši.
Če bi banke še naprej ostale v državni lasti, kakšno je zagotovilo, da se zgodovina ne bo ponovila in bo ponovno namesto 1,5 milijardne sanacije v bančno luknjo vrženih novih 5 milijard iz katerih se bo financirala nova kraja državljanov? Problem je v slovenskem socializmu v katerem ni odgovornosti in vedno zmaga našizem. Kje je več sreče, v kapitalizmu ali socializmu, sta se spraševala Žižek in Peterson? V Sloveniji zagotovo v slovenskem socializmu in v državnem lastništvu bank, ki so omogočile, da je politika tebi nič, meni nič, preko Dutb razdelila naših 5 milijard, za kar ni nihče odgovarjal, niti ne bo. Mislim, da večina Slovencev raje vidi banke v tuji lasti, kot da slovenska politika mešetari z njimi in ustvarja pogoje za nove večmilijardne dokapitalizacije.
gobim sporočil: 467
[#2773364] 08.05.19 10:31 · odgovor na: FIN-311684 (#2773358)
Odgovori   +    10
[FIN-311684]
Če bi banke še naprej ostale v državni lasti, kakšno je zagotovilo, da se zgodovina ne bo ponovila in bo ponovno namesto 1,5 milijardne sanacije v bančno luknjo vrženih novih 5 milijard iz katerih se bo financirala nova kraja državljanov? Problem je v slovenskem socializmu v katerem ni odgovornosti in vedno zmaga našizem. Kje je več sreče, v kapitalizmu ali socializmu, sta se spraševala Žižek in Peterson? V Sloveniji zagotovo v slovenskem socializmu in v državnem lastništvu bank, ki so omogočile, da je politika tebi nič, meni nič, preko Dutb razdelila naših 5 milijard, za kar ni nihče odgovarjal, niti ne bo. Mislim, da večina Slovencev raje vidi banke v tuji lasti, kot da slovenska politika mešetari z njimi in ustvarja pogoje za nove večmilijardne dokapitalizacije.
Problem ni državno lastništvo, problem je kvaliteta politične elite. Če nimaš politične elite, ki ima voljo in znanje, da zaščiti nacionalne interese (zaradi nacionalnih interesov država sploh obstaja) ti tudi odsotnost državnega kapitala ne bo nič pomagala. Nasprotno še huje je, ko začne državo pleniti privatni kapital. Lep primer za to so ZDA. In kot državljan imaš v tem primeru bistveno manj šans , bistveno bolj si ranljiv. Zakaj? Ker ima privatni (predvsem veliki) kapital bolj proste roke , manj omejitev kot država in je praviloma bolj neusmiljen in krut.

Država je edina šansa, ki jo ima navadni državljan v odnosu do velikega kapitala. Ko se države polasti kapital je navadni državljan praktično brez obrambe. Podobno velja za državo. Dokler država kontrolira svoj finančni sektor še ima nekaj suverenosti. Ko te kontrole ni več, je na milost in nemilost prepuščena lastnikom bančnega kapitala.

Kot sem že rekel, je to stvar ambicij. Hočeš biti subjekt ali objekt. Boš sam odločal o svoji usodi ali bodo to delali drugi. Tudi pes je zadovoljen, da ima redno hrano a mora zato hoditi na vrvici. Volk se mora boriti za preživetje, a je svoboden. Stokrat raje sem volk kot pes.
rename sporočil: 11.862
[#2773365] 08.05.19 10:35 · odgovor na: gobim (#2773349)
Odgovori   +    5
Zadnja sprememba: rename 08.05.2019 10:36
Imate prav.
Banke bi morale ostati slovenske, vendar bi morali v Statutih zapisati, da so direktorji (predvsem pa kontroling) izključno tujci, ki jih imenuje recimo ECB.
Da bi preprečili tovarišijsko kreditiranje, nakazovanje Miki Miškam in podobne rabote.

Ja, vem... teoretično-zakonodajno to sploh ni možno, saj je corporativno pravo jasno - vodstvo postavlja-odstavlja lastnik....in v kolikor je lastnik država, potem se kadruje politično in nič drugače.
gobim sporočil: 467
[#2773369] 08.05.19 10:47 · odgovor na: rename (#2773365)
Odgovori   +    4
[rename]
Imate prav.
Banke bi morale ostati slovenske, vendar bi morali v Statutih zapisati, da so direktorji (predvsem pa kontroling) izključno tujci, ki jih imenuje recimo ECB.
Da bi preprečili tovarišijsko kreditiranje, nakazovanje Miki Miškam in podobne rabote.

Ja, vem... teoretično-zakonodajno to sploh ni možno, saj je corporativno pravo jasno - vodstvo postavlja-odstavlja lastnik....in v kolikor je lastnik država, potem se kadruje politično in nič drugače.
Od samega začetka vstopa KBC v NLB so belgijci vedno imeli člana uprave odgovorneg za tveganja in hkrati predsednika komisije NS za tveganja. Imeli so popolno kontrolo. In?

Nekoč sem sodelovca, ki je delal v oddelku tveganj v NLB vprašal:

"Ko so prišli belgijci, so verjetno zategnili vajeti?"

"Kje pa!" je bil odgovor. "Ko so prišli belgijci so dali nogo na gas."

Popolnoma drugače, kot si predstalja naivna in neobveščena javnost. Moje izkušnje so podobne.
najobj sporočil: 26.691
[#2773380] 08.05.19 11:17 · odgovor na: gobim (#2773349)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: najobj 08.05.2019 11:21
[gobim]
> [FIN-237538]
> Floskule.
>
> Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.
>
> Ali misliš, da bodo banke v tuji lasti plasirale manj likvidnosti na trge, kot se je to zgodilo v času krize? Aja čakaj, to so bile "naše" banke, ki jih je blo potrebno reševati zaradi kapitalske podhranjenosti in slabega upravljanja.
>
> Kar se pa tiče tvojega komentarja o odlivu kapitala držav vzhodne Evrope. To se da zelo lepo pojasniti z bilanco plačil. Država, ki bo imela velik presežek na tekočem računu (current account), bo po definiciji imela neto odliv kapitala na finančnem računu in obratno.
Na makronivoju stvar ni tako zelo enostavna. Najbolj se stvar pozna po tem, ko pride kriza. Takrat podružnice rešeujejo predvsem svoje centrale. Bolj malo jih briga kaj se dogaja z nacionalno ekonomijo. Lep primer je bila zadnja kriza po 2008. Spomnim se, da je takrat češki guverner CB z uredbo moral preprečiti odliv kapitala ker bi sicer nacionalna ekonomija ostala brez kredita. Podobno je bilo pri sosedih na Hrvaškem. Bil sem direktor podjetja, ki je imelo (še ima) uspešno podružnico na Hrvaškem, ki je takrat pridobila velik obseg zelo kvalitetnih poslov. Nismo dobili kredita. Pa ne, da banke ne bi hotele. Centrale so jim pobrale vsa prosta sredstva. Kredit smo kasneje dobili pri edini banki, ki je še bila v v nacionalni (hrvaški) lasti tj. Poštni banki. V Sloveniji ni bilo takrat leta 2009 nič drugače. "Preživel boš, če imaš račune pri slovenskih bankah" je bilo takrat in še posebej v 1.pol 2009 slišati med slovenskimi finančnnimi direktorji.

Zakaj je pomembno nacionalno lastništvo? Zakaj imajo skoraj vse zahodne demokracijo delež nacionalnih bank večji od 50%? Zato ker nacionalne banke prerazporejajo akumulacijo nacionalne ekonomije. Ni vseeno kam se ta pretaka. Nazaj v ekonomijo, ki jo ustvarja ali se preliva drugam in podpira razvoj kje drugje. Bomo alokacijo nacionalnega kapitala kontrolirali sami ali ga bodo tujci. Bomo subjekt ali objekt nacionalne ekonomije.

Problem slovenskih bank po krizi 2008 ni toliko v samih bankah kot je bil v katastrofalnem vodenju Banke Slovenije. Pred krizo in po njej. Pred krizo je dopustila dobesedno preplavljanje slovenskega trga s tujim kapitalom (pri tem so prednjačile predvsem banke v tuji lasti), med krizo ni reagirala, ko se je pa zbudila, tam po 2010, je delala eno napako za drugo. Vem, ker sem imel priliko to opazovati od blizu. Državne banke so bile, v nasprotju s splošnim mnenjem, takrat najbolj stabilen del slovenskega bančništva.

Kar se "reševanja" slovenskih bank tiče - v svojem največjem delu ne gre za reševanje slovenskih bank, ampak za to kdo bo svinjsko zaslužil s kao "slabimi" terjatvami bank (i.e.e portfeljem DUTB). Realni obseg potrebne sanacije je bil 1,5 milijarde in nič več. Vse ostalo je bilo namenjeno za krajo državljanov. Pa tudi , če vzamemo poln obseg cca 5 milijard je bil ta obseg glede na GDP povsem primerljiv s pomočjo domačemu bančnemu sektorju v zahodnih ekonomijah ali celo manjši.

Je pa res, da se je ta kriza uporabila za to, da se je razprodal nacionalni bančni sektor. "Never waste a good crisis" . Ampak to je že druga zgodba.

Ker se tiče presežka na tekočem računu. Ni vseeno ali gre za odliv akumulacije (profitov) podjetij v tuji lasti ali za naložbe domačih podjetij v tujini. Ni vseeno z vidika razvoja nacionalne ekonomije.
... čuj, na totem forumu vsi dobro vemo, da nevidna roka trga vse zrihta ...

P.S.: zanimivo bi bilo vedeti, če forumski ekonomisti na čelu z novinarji Financ s svojo lastnino delajo enako, kot hočejo, da naredi slovenska država oziroma če tudi oni sami v svoji lasti nočejo imeti nič, ker je boljše, da na njihovem mikronivoju drugi upravljajo z njimi ...
simona2 sporočil: 1.807
[#2773387] 08.05.19 12:22 · odgovor na: gobim (#2773369)
Odgovori   +    7
zdravo, res redko odgovarjam Marku :) pa sploh ni mišljeno, kot odgovor samo Marku - in najpomembnejši je konec

1. Seveda je res, da so se tujci umikali iz periferije, da so poskrbeli za mame in dom, kar je resnično povzročilo dodatna tveganja na periferiji, od Grčije, Portugalske, Španije
2. Seveda je res, da bodo enako ravnali prihodnjič
3. Seveda je res tudi to, da tako tujci kot slovenski lastniki hočejo zaslužit, zato je logično, da Belgijci niso začeli manj tvegano poslovati, ampak še bolj - če pa je bila priložnost in če je bilo dopuščeno
4. Banka Slovenije je pri nadzoru odreagirala katastrofalno in skrajno politično - ko je zaznala problem, ga je zaradi interesa politike, ki je bila lastnica - in hkrati upravljavka makro politike - skrivala in se dogovarjala, kako, koliko in itd je treba dokapitalizirat in zakaj ni treba...
5. ampak izvorni greh še vedno ni pri BS - ampak je pri upravah bank -- te so talale kredite ali zaradi nepazljivosti, ali zaradi nacionalnega interesa, ali da bi ohranili slovenske tajkune - predvsem pa zato, da bi zaslužile, ali pa na koncu, da njihvi prijatelji in same ne bi šle v maloro;
6. Ob imenih Mesariča, Zakrajška, Hazabenta, Kavčiča, Pesjaka, Pajenk, Kovačiča itd - je nebuloza govoriti, kako so ščitili slovenski nacionalni interes - razen, če je slovenski nacionalni interes kriminal
7. ampak največje današnje razočarjanje pa je kakovost razprave na bančni okrogli mizi -- sicer po tem, kar preberem, ker nisem bila tam.. ampak pri vprašanju, kako je slo bančni sektor pripravljen na krizo, bi človek pričakoval, da najprej sploh identificirajo glavna tveganja in se o tem pogovarjamo, pri čemer ne rabijo biti posebej inventivni, ker jim jih ponavlja Banka SLovenije - in potem povejo, kaj so spremenili in kaj bodo --- ker ni problem slo bančnega sektorja in nove krize prodaja abanke, ampak je veliko tveganje -- že danes, torej tudi, če krize ni - neusklajenost med ročnostjo naložb in obveznostmi - vse depozite imajo kljub nizkim obrestnim meram a-vista (več kot 70 procentov), posojila podjetjem pa so dolgoročna - o tem bi se morali pogovarjati, kot bi se recimo leta 2006 do 2008 morali pogovarjati, zakaj so nam šle cene nepremičnin v dveh letih v nebo in kakšna so tveganja --
crt sporočil: 20.946
[#2773389] 08.05.19 12:27 · odgovor na: simona2 (#2773387)
Odgovori   +    6
Zadnja sprememba: crt 08.05.2019 12:28
[simona2]
ampak je veliko tveganje -- že danes, torej tudi, če krize ni - neusklajenost med ročnostjo naložb in obveznostmi - vse depozite imajo kljub nizkim obrestnim meram a-vista (več kot 70 procentov), posojila podjetjem pa so dolgoročna
jao :(
southern rock

(sicer to po moje s stalisca deponenta ni kljub nizkim om, temvec prav zaradi njih - ce ze itak dobis pol q mrzle vode, potem vsaj ohrani mobilnost)
simona2 sporočil: 1.807
[#2773390] 08.05.19 12:33 · odgovor na: crt (#2773389)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: simona2 08.05.2019 12:36
ja,sej, a se še kdo spomni zadnjega poročila o finančni stabilnosti www.bsi.si/mediji/13...ember-2018
ti pa se pogovarjajo o tem, kako raste korenje :)

(s sistemskega stališča.. z vidika deponenta - itak..)
FIN-311684 sporočil: 18.696
[#2773392] 08.05.19 12:44 · odgovor na: gobim (#2773364)
Odgovori   +    3
[gobim]
> [FIN-311684]
>

> Če bi banke še naprej ostale v državni lasti, kakšno je zagotovilo, da se zgodovina ne bo ponovila in bo ponovno namesto 1,5 milijardne sanacije v bančno luknjo vrženih novih 5 milijard iz katerih se bo financirala nova kraja državljanov?...

Problem ni državno lastništvo, problem je kvaliteta politične elite. Če nimaš politične elite, ki ima voljo in znanje, da zaščiti nacionalne interese (zaradi nacionalnih interesov država sploh obstaja) ti tudi odsotnost državnega kapitala ne bo nič pomagala. Nasprotno še huje je, ko začne državo pleniti privatni kapital.
V sosednjem članku piše, da so v DUTB znana še dva nova šefa. Kaj ta imenovanja, razrešitve ali siljenja v odstop kažejo o kvaliteti politične elite v Sloveniji? Politična elita, ki osvoji oblast se ne spreminja, iz volilnih zmagovalcev po sklenitvi koalicijske pogodbe postanejo plenilci in jim za nacionalne interese dol visi. Poglej le Bratuškovo, ki je tebi nič meni nič, zaradi lahkotnosti vladanja uničila državne banke, ker ni premogla politične modrosti in poguma, in rekla "ne".

Če se vrneva na državni DUTB, ki mu je koalicija po kadrovski križanki določila dva nova šefa in potegneva vzporednico z npr. Fraportom, ki je v državni, deželni in občinski lasti si ne moremo niti zamisliti, da bi po vsakokratnih državnih, deželnih, občinskih ali bohsigavedi kakšnih nemških volitvah prišlo do zamenjav vodilnih delavcev pri upravljavcu našega brniškega letališča. Za spremembo slovenske plenilske politične kulture bodo potrebne generacije.
rename sporočil: 11.862
[#2773410] 08.05.19 13:18 · odgovor na: gobim (#2773369)
Odgovori   +    2
[gobim]
> [rename]
> Imate prav.
> Banke bi morale ostati slovenske, vendar bi morali v Statutih zapisati, da so direktorji (predvsem pa kontroling) izključno tujci, ki jih imenuje recimo ECB.
> Da bi preprečili tovarišijsko kreditiranje, nakazovanje Miki Miškam in podobne rabote.
>
> Ja, vem... teoretično-zakonodajno to sploh ni možno, saj je corporativno pravo jasno - vodstvo postavlja-odstavlja lastnik....in v kolikor je lastnik država, potem se kadruje politično in nič drugače.

Od samega začetka vstopa KBC v NLB so belgijci vedno imeli člana uprave odgovorneg za tveganja in hkrati predsednika komisije NS za tveganja. Imeli so popolno kontrolo. In?

Nekoč sem sodelovca, ki je delal v oddelku tveganj v NLB vprašal:

"Ko so prišli belgijci, so verjetno zategnili vajeti?"

"Kje pa!" je bil odgovor. "Ko so prišli belgijci so dali nogo na gas."

Popolnoma drugače, kot si predstalja naivna in neobveščena javnost. Moje izkušnje so podobne.
Tegale ravno ne kupim.
Namreč, kakšen interes pa naj bi imeli belgijski šefi za podeljevanje nezavarovanih (ali slabo zavarovanih) kreditov slovenskim VIP nedotakljivcem???
Zgornje mi bolj diši na (prikladno) izgovarjanje na nekoga (Belgijce),ki se več ne more braniti očitkov, ker ga pač ni tukaj.
Najbrž bodo Belgijci krivi tudi za iransko milijardo $$$, ki je bila prenakazana Miki Miškam, Supermanom in ostalim?

Pa dvomim, da za to obstajajo kakšni resni dokazi, saj bi jih sicer Kos zagotovo (zmagoslavno in z veseljem) obelodanil, ko je "čistil" kreditne mape.

T'ko, da ....je vprašanje kdo je tu naiven in neobveščen :-P

Strani: 1