V osemdesetih letih 19 stoletja je želel nemški kacler Otto von Bismarck zmanjšati vpliv takratnih prevladujočih socialističnih idej. V borbi proti njim, je začel uvajati socialne politike in uvajati socialno državo (državni socializem). Tako je bil leta 1883 sprejet zakon o zdravstvenem zavarovanju, kjer so bili prispevki v zdravstveni sklad na lokalnem nivoju, razdeljeni med delodajalce (eno tretjino) in delavce dve tretjini. Leta 1884 je bil sprejet zakon, ki je obravnaval nesreče pri delu, leta 1889 pa še pokojninsko invalidski zakon, ki pa je veljal na državnem nivoju in ga je tudi nadzirala država. Zakaj delitev? Politično je bilo smiselno strošek razdeliti med delodajalce, delojemalce in državo, čeprav je seveda celotno breme nosil delavec. Tako kot tudi vse ostale davke v celoti nosijo samo fizične osebe, ne pa gospodarske družbe, ki te davke le plačujejo v državni proračun.