Banke živijo od dajanja kreditov. Najbolj donosni so hitri krediti. Četudi niso zavarovani, pa so za banko zelo ugodni, ker je hitra vračilna doba (npr. tipično 3 leta) in najvišja OM. Ocena riska najbrž kaže, da jih bo večina vrnjenih še pred naslednjo recesijo, oziroma pojavom večje plačilne nesposobnosti kreditojemalcev.

Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.

Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..

Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.

[shevchenko]
> Banke živijo od dajanja kreditov. Najbolj donosni so hitri krediti. Četudi niso zavarovani, pa so za banko zelo ugodni, ker je hitra vračilna doba (npr. tipično 3 leta) in najvišja OM. Ocena riska najbrž kaže, da jih bo večina vrnjenih še pred naslednjo recesijo, oziroma pojavom večje plačilne nesposobnosti kreditojemalcev.

Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.

> Pri stanovanjskih kreditih je drugače, banka ima relativno nižji donos, zelo težko pa izgubi denar, ker so krediti zavarovani s hipoteko..

Ce pa se ta ocena riska izkaze za nepravilno, bomo ze castili davkoplacevalci.

Nasedle banke so res reševali davkoplačevalci, vendar pa banke niso nasedle zaradi kreditov danim fizičnim osebam. Najbolj riskantni krediti so tisti, ki jih banke dajejo podjetjem. Če k temu prišteješ še "prijateljske" in "politične" kredite, potem se banka spremeni v bankomat, ki ne potrebuje pin kode.