[MarijanMacek]
> [spiderman]
> > [MarijanMacek]
> > Bom odgovoril z proti vprašanjem. Bi se ti pustil operirati nekomu s 3 letno srednjo šolo za (recimo) bolniške strežnice? Če si normalenm je seveda odgovor znan, vendar me vseeno zanima tvoje stališče o nujnosti izobrazbe.
>
> Farbaj ti koga drugega.
> .
> Za "navadne referente", katerih delo bi z lahkoto poravljal nekdo s SŠ je po "sistemizaciji", katero je seveda izdelel JS sam sebi, predviden UNI diploma, zaposlujejo pa tudi magistre, ali pa UNI "med delom" magistrirajo v letu ali dveh...
> ...in seveda plača po izobrazbi.
> .
> Marš!

Najlepša hvala za usmeritev. Dodal bi samo to, da v glavnem nakladš v tri dni. Daješ primer navadne referentke, se pravi zaposlene v JU, le teh pa je okoli 10% JS. Hudega prihranka ne bi bilo... Ne bom šel gledati številk, toda v JS je največ zaposlenih v šolstvu (v šolah imaš tipično kakšno tajnico in množico učiteljev), zdravstvu je storija podobna, nekaj refwerentk lahko najdeš v upravah, pogojno so to mogoče zdravstnene administratorke, tudi v socialnem varstvu je bolj malo referentk. Ostane torej le znižati izobrazbo učiteljev, zdravstvenih delavcev,....
Torej tvoj primer kaže le na tvojo zaplankanost in nima mnogo zveze z učinkovitostjo JS. Je na nivoju onih (če že nisi med njimi) ki tulijo JU je potrebno zmanjšati za 50%. Kar pa milorečeno pomeni odpustiti vse vojake, policiste, pravosodne policiste, gasilce.... Ali pa ukiniti upravni del JU in bomo imeli samo vojake, policiste.... Sodim, da te izobraženi ljudje zelo motijo, torej si sam na nivoju podizobraženca (da ne rečem da te daje kakšen Dunning-Krugerjev učinek). Škoda debate s takimi nepomembnimi osebki!

Družboslovje v veliki meri in čedalje bolj producira certifikate in ne izobrazbo, vsaj za fakultete kot je FDV je to bolj pravilo kot izjema. Kritičnega mišljenja in s tem povezanega študija je sposobnih manj kot tretjina ljudi, več jih lahko študira samo z znižanimi kriteriji. Fakultete pač dobivajo državni denar glede na število študentov.

Slovnično sem pred par leti popravljal diplomo diplomantke na FER, bila je tujka, ki je od začetka srednje šole živela v Sloveniji. Slovenščina je bila na takem nivoju, da v osemdesetih nikoli ne bi končala osnovne šole. V štirih ali petih urah sem popravil stotine napak in reformuliral cele odstavke.

To je današnji slovenski visokošolski nivo. Moja lektura je bila očitno v redu, ker je za diplomsko dobila devetko.