Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Zakaj si želim več Evrope
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 39
Strinjam se z avtorjem, ko govori o prednostih EU. To so predvsem
svoboscine: prosti trg, svoboda gibanja ljudi, kapitala in
storitev. Na tem EU temelji in v nasprotovanju tem svoboscinam
lahko prepoznamo vse skodljivce v EU.
Vendar pa bolezen EU ni marketinske narave, niti ni to prehitro sirjenje EU. Prava bolezen EU je vse vecja CENTRALIZACIJA. Sem lahko vrzemo tudi financiranje revnejsih clanic, neskoncno direktiv, tudi na podrocju osebnih svoboscin in na sploh vmesavanje Bruslja v notranje zadeve drzav clanic. Kriticno je tudi siljenje drzav clanic v sprejem imigrantov iz tretjih drzav.
Euro je posebna zgodba, ki bi se lahko razvila v nakaj dobrega kot trdna valuta, vendar vse kaze, da gre v smer ameriskega dolarja fiat valute, ki koristi bankam in drzavam na racun ljudi in produktivnega gospodarstva.
Avtor se moti, da je resitev v se vecji centralizaciji, v "omogocanju enakih pogojev za gospodarski in socialni razvoj v vseh članicah EU, poenotenju socialnih standardov" ali celo najhujse od vsega: poenotenju davcne politike. Kot gospodarske druzbe potrebujejo konkurenco da ne zaostanejo v razvoju, tako tudi drzave potrebujejo konkurenco drugih drzav, da ne ustavijo razvoja svojih drzavljanov. Vseevropski davki bi bili najvecja ovira nadaljnemu razvoju EU, saj ne bi bilo vec ovir za vse vecjo rast bruseljske birokracije.
Razdrobljenost evropskih cesarstev, knezevin, drzav, svobodnih mest je bil eden kljucnih pogojev za zacetke kapitalizma v Evropi. Konkurenca davcnih in drugih sistemov je drzavicam po Evropi preprecevala plenjenje svojega prebivalstva. Kaj takega se ni moglo zgoditi v Indiji ali na Kitajskem. Tudi tam so se pojavljali uspesni posamezniki in "podjetja", a slej kot prej jih je vsemogocna drzava (imperij) oplenila. Pobrali so denar tam, kjer je bil.
Drzava se namrec ne razlikuje bistveno od mafije. Ima svoje ozemlje, pod groznjo nasilja pobira denar za zascito, zagotavlja nekatere storitve in nekaj malega vraca najrevnejsim, da si pridobi podporo pri ljudstvu. Sicer drzavo potrebujemo, le pustiti je ne smemo, da se prevec razraste. Takrat davki zacnejo dusiti nadaljni razvoj, ker pojedo prevec kapitala, ki bi ga podjetnik lahko uporabil za dvigovanje produktivnosti.
Vendar pa bolezen EU ni marketinske narave, niti ni to prehitro sirjenje EU. Prava bolezen EU je vse vecja CENTRALIZACIJA. Sem lahko vrzemo tudi financiranje revnejsih clanic, neskoncno direktiv, tudi na podrocju osebnih svoboscin in na sploh vmesavanje Bruslja v notranje zadeve drzav clanic. Kriticno je tudi siljenje drzav clanic v sprejem imigrantov iz tretjih drzav.
Euro je posebna zgodba, ki bi se lahko razvila v nakaj dobrega kot trdna valuta, vendar vse kaze, da gre v smer ameriskega dolarja fiat valute, ki koristi bankam in drzavam na racun ljudi in produktivnega gospodarstva.
Avtor se moti, da je resitev v se vecji centralizaciji, v "omogocanju enakih pogojev za gospodarski in socialni razvoj v vseh članicah EU, poenotenju socialnih standardov" ali celo najhujse od vsega: poenotenju davcne politike. Kot gospodarske druzbe potrebujejo konkurenco da ne zaostanejo v razvoju, tako tudi drzave potrebujejo konkurenco drugih drzav, da ne ustavijo razvoja svojih drzavljanov. Vseevropski davki bi bili najvecja ovira nadaljnemu razvoju EU, saj ne bi bilo vec ovir za vse vecjo rast bruseljske birokracije.
Razdrobljenost evropskih cesarstev, knezevin, drzav, svobodnih mest je bil eden kljucnih pogojev za zacetke kapitalizma v Evropi. Konkurenca davcnih in drugih sistemov je drzavicam po Evropi preprecevala plenjenje svojega prebivalstva. Kaj takega se ni moglo zgoditi v Indiji ali na Kitajskem. Tudi tam so se pojavljali uspesni posamezniki in "podjetja", a slej kot prej jih je vsemogocna drzava (imperij) oplenila. Pobrali so denar tam, kjer je bil.
Drzava se namrec ne razlikuje bistveno od mafije. Ima svoje ozemlje, pod groznjo nasilja pobira denar za zascito, zagotavlja nekatere storitve in nekaj malega vraca najrevnejsim, da si pridobi podporo pri ljudstvu. Sicer drzavo potrebujemo, le pustiti je ne smemo, da se prevec razraste. Takrat davki zacnejo dusiti nadaljni razvoj, ker pojedo prevec kapitala, ki bi ga podjetnik lahko uporabil za dvigovanje produktivnosti.
