... morajo člani NS delovati izključno v korist družbe, in ne njenih posameznih delničarjev, pa čeprav bi ti bili po njihovem (ali, še pomembneje, našem) občutku še tako pomembni, kot je država.

Tole je navečji shit našega socialnega kapitalizma, kar smo si lahko zamislili.
Torej, dajmo družbo v roke izbrancem (tudi direktorju in "političnemu" NS), nikakor pa ne lastniku - kapitalistu.

Se pravi direktor dela v korist družbe (v kolikor ne samo v svojo), NS dela v korist družbe. Kdo sploh dela v korist lastnika? Zakaj bi sploh bil potem pri nas lastnik? NS bi moral imeti uporavo na vajetih, ne pa da ji drži špago.

Niti načrtni proti tajkunski zakon se bi mogel narediti hujše razlastitve kapitala.
Se prekleto čudim, da s takimi sploh še dobimo kakšno tujo investicijo.

Skrb za družbo ni največji shit našega socialnega kapitalizma, pač pa je to čisti kapitalizem.
Najprej si odgovoriva na vprašanje, kaj pomeni skrb za družbo? Družbe so običajno (razen projektnih) ustanovljene za nedoločen čas, kar pomeni, da poslujejo trajno. Če želijo trajno poslovati morajo imeti odlično proizvodnjo in jo neprestano nadgrajevati, morajo imeti odličen marketing, morajo imeti odličen razvoj in seveda primeren dobiček, ki bo zadovoljil lastnike (ni nujno izplačilo dividend). Poleg tega mora imeti zadovoljne kupce, zaposlene, dobavitelje in lastnike. Morda bi moral dodati še zadovoljne banke, sindikate, novinarje in politike. Kdor koli od naštetih bo nezadovoljen, bo pomenil potencialno grožnjo obstoju družbe. Vse to zadovoljstvo ni možno brez dobrega managementa (običajno direktorja in nadzornega sveta).
Če bi management delal samo v korist lastnika, bi kaj hitro prišli do absurdne situacije. Recimo, da management zniža izdatke za vzdrževanje opreme, šolanje in usposabljanje zaposlenih, stiska dobavitelje, kupcem ne priznava reklamacij in jih slabo servisira, zmanjša izdatke za marketing in R&R. Garantiram, da bo imela družba vsaj štiri leta visoke dobičke in dividende, vendar pa bo tedaj zrele za odpad. Si to kot lastnik res želiš?