Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-178149 sporočil: 4.311
[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
> > [0513ANITO]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [0513ANITO]
> > > > Vas Financarje je pa res Za en Keks nategnit....
> > > >
> > > > Predpostavimo, da ima avto baterijo 100 kWh (ocena, dokaj realna)
> > > >
> > > > Polnjenje 100 kWh v 5 minutah pomeni polnilno moč 1,2 MW.
> > > >
> > > > Kje boste lahko odvzeli tako moč iz omrežja...Predlagam da se priklopite kar na visokonapetostni daljnovod.
> > >
> > > Iz omrežja bo bolj težko, se bo pač uporabilo superkondenzatorje za pokrivanje kratkotrajnega polnjenje baterij, no to je moja domneva. kaj pa če ima vozilo že vgrajene superkondenzatorje namesto baterij, www.newscientist.com...-minutes/?
> >
> > Jaz tazga superkondenzatorja še nisem srečal. (samo gledal neke pravljice po YouTubu, ko je pa prišel čas za pokazat tako zadevo je bil pa mrk)
>
> Si premalo seznanjen s tehnologijo superkondenzatorjev. pa imaš verjetno vgrajene v novejši avto. Mogoče si že slišal za avtomobile, pri katerih se izklopi motor med kratkim postankom. In pametnjakoviči so trdili, da bo to uničilo baterije. Seveda so pozabili, da se energija za zagon hrani v superkondenzatorju. In nenazadnje, superkondenzatorji se že vgrajujejo v napajalne postaje podzemskih železnic, S-bahnov. Shranijo zavorno energijo in jo dajo pri speljavi. Podobno se vgrajujejo v električna vozila. Sicer si pa o prednostih superkondenzatorjev napram baterijam poglej v Ragonovem diagramu Spec. Energija vs. Spec. moč, www.researchgate.net..._242013182 Če znaš brati diagrame boš ugotovil da je njihova prednost ravno sposobnost hitrega praznjenja (ali polnjenja, kakor želiš) in se ustrezno uporabljajo za kratkotrajne izravnave. Več o njih najdeš za začetek na en.wikipedia.org/wik...rcapacitor Da ne bi mislil, da je to neka eksotika, še svetilke na biciklu jih imajo poleg dinama. Luš sveti še kakšne 3-5 minut po ustavitvi dinama, preverjeno ker uporabljam.
>
> > Če pa ima vozilo že vgrajene kondenzatorje, pa to ne zmanjšuje polnilne moči (tok x napetost), pa zelo me zanima (ker nisem še srečal), kako bo zgledalo "switchanje sinusnega polvala" izmenične napetosti pri moči 1,2 MW. Če pa bodo polnili z DC-DC, si pa zadevo najlažje gremo ogledat v TALUM Kidričevo.
>
> 1,2 MW ni nobena silna moč. Električna lokomotiva, ali napajalne postaje za DC omrežje imajo med 5 in 15 (ali tudi še več) MW in počenja ravno to. Seveda se uporabljajo drugačni transformatorji in ne preklapljajo sinusnega polvala. Usmerniki so mnogopolni še iz časov Hg usmernikov ravno zaradi tega. Ni potrebno v Kidričevo, bo dovolj do NP Ljubljana Vič. Seveda se polnilna moč s kondenzatorjem ne zmanjša, zmanjša pa se trenutni tok iz omrežja!
>
> Da zaključim, preden komentiraš, se poduči!

Vse kar si navedel zgorej je meni poznano....Opoziril sem pač na tehnične zadržke, ker ni vse tko simpl, kot se sliši iz zgornjega članka.
Naj mi bo oproščeno, ampak tvoje znanje je na nivoju FDV-ja in tega članka. O superkondenzatorjih pa definitivno nimaš pojma!

Pa nehaj pisati o tehnologiji kondenzatorjev, ker me njihova proizvodnja čisto nič ne zanima...ker gre za njihove tehnične lastnosti-o njih zdajle diskutiramo.
O tehnologiji superkondenzatorjev (ne zmenjevat s kondenzatorji)izdelave nisem napisal niti besedice, torej prikazuješ manjko funkcionalne pismenosti. Podal sem le link do grafa, ki pokaže kam se umeščajo superkondenzatorji. Pisal si pa tudi o polvalovnem uusmerjanju, torej res nima dosti pojam o močnostni elektroniki. Stvari se uporabljajo masovno v elektrokemiji in na železnici. Samo usmerjanje je pa rešeno že skoraj 100 let z začetki električnih železnic in elektrokemije in verjami pri MW močeh se nihče ne spušča v enofazni tok.

Mednje pa spada tudi kar veliko samopraznjenje, zato niso sposobni zadržati energije v sebi daljše časovno obdobje.
Superkondenzatorji niso namnejeni dolgotrajni hrambi energije, ampak hitremu polnjenju in praznjenju.... o čemer je govora pri 5 minutnem času polnitve.