Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-178149 sporočil: 4.311
[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
> > [0513ANITO]
> > Vas Financarje je pa res Za en Keks nategnit....
> >
> > Predpostavimo, da ima avto baterijo 100 kWh (ocena, dokaj realna)
> >
> > Polnjenje 100 kWh v 5 minutah pomeni polnilno moč 1,2 MW.
> >
> > Kje boste lahko odvzeli tako moč iz omrežja...Predlagam da se priklopite kar na visokonapetostni daljnovod.
>
> Iz omrežja bo bolj težko, se bo pač uporabilo superkondenzatorje za pokrivanje kratkotrajnega polnjenje baterij, no to je moja domneva. kaj pa če ima vozilo že vgrajene superkondenzatorje namesto baterij, www.newscientist.com...-minutes/?

Jaz tazga superkondenzatorja še nisem srečal. (samo gledal neke pravljice po YouTubu, ko je pa prišel čas za pokazat tako zadevo je bil pa mrk)
Si premalo seznanjen s tehnologijo superkondenzatorjev. pa imaš verjetno vgrajene v novejši avto. Mogoče si že slišal za avtomobile, pri katerih se izklopi motor med kratkim postankom. In pametnjakoviči so trdili, da bo to uničilo baterije. Seveda so pozabili, da se energija za zagon hrani v superkondenzatorju. In nenazadnje, superkondenzatorji se že vgrajujejo v napajalne postaje podzemskih železnic, S-bahnov. Shranijo zavorno energijo in jo dajo pri speljavi. Podobno se vgrajujejo v električna vozila. Sicer si pa o prednostih superkondenzatorjev napram baterijam poglej v Ragonovem diagramu Spec. Energija vs. Spec. moč, www.researchgate.net..._242013182 Če znaš brati diagrame boš ugotovil da je njihova prednost ravno sposobnost hitrega praznjenja (ali polnjenja, kakor želiš) in se ustrezno uporabljajo za kratkotrajne izravnave. Več o njih najdeš za začetek na en.wikipedia.org/wik...rcapacitor Da ne bi mislil, da je to neka eksotika, še svetilke na biciklu jih imajo poleg dinama. Luš sveti še kakšne 3-5 minut po ustavitvi dinama, preverjeno ker uporabljam.
Če pa ima vozilo že vgrajene kondenzatorje, pa to ne zmanjšuje polnilne moči (tok x napetost), pa zelo me zanima (ker nisem še srečal), kako bo zgledalo "switchanje sinusnega polvala" izmenične napetosti pri moči 1,2 MW. Če pa bodo polnili z DC-DC, si pa zadevo najlažje gremo ogledat v TALUM Kidričevo.
1,2 MW ni nobena silna moč. Električna lokomotiva, ali napajalne postaje za DC omrežje imajo med 5 in 15 (ali tudi še več) MW in počenja ravno to. Seveda se uporabljajo drugačni transformatorji in ne preklapljajo sinusnega polvala. Usmerniki so mnogopolni še iz časov Hg usmernikov ravno zaradi tega. Ni potrebno v Kidričevo, bo dovolj do NP Ljubljana Vič. Seveda se polnilna moč s kondenzatorjem ne zmanjša, zmanjša pa se trenutni tok iz omrežja!

Da zaključim, preden komentiraš, se poduči!

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2762437

Strani: 1

0513ANITO sporočil: 10.796
[MarijanMacek]
> [0513ANITO]
> > [MarijanMacek]
> > > [0513ANITO]
> > > Vas Financarje je pa res Za en Keks nategnit....
> > >
> > > Predpostavimo, da ima avto baterijo 100 kWh (ocena, dokaj realna)
> > >
> > > Polnjenje 100 kWh v 5 minutah pomeni polnilno moč 1,2 MW.
> > >
> > > Kje boste lahko odvzeli tako moč iz omrežja...Predlagam da se priklopite kar na visokonapetostni daljnovod.
> >
> > Iz omrežja bo bolj težko, se bo pač uporabilo superkondenzatorje za pokrivanje kratkotrajnega polnjenje baterij, no to je moja domneva. kaj pa če ima vozilo že vgrajene superkondenzatorje namesto baterij, www.newscientist.com...-minutes/?
>
> Jaz tazga superkondenzatorja še nisem srečal. (samo gledal neke pravljice po YouTubu, ko je pa prišel čas za pokazat tako zadevo je bil pa mrk)

Si premalo seznanjen s tehnologijo superkondenzatorjev. pa imaš verjetno vgrajene v novejši avto. Mogoče si že slišal za avtomobile, pri katerih se izklopi motor med kratkim postankom. In pametnjakoviči so trdili, da bo to uničilo baterije. Seveda so pozabili, da se energija za zagon hrani v superkondenzatorju. In nenazadnje, superkondenzatorji se že vgrajujejo v napajalne postaje podzemskih železnic, S-bahnov. Shranijo zavorno energijo in jo dajo pri speljavi. Podobno se vgrajujejo v električna vozila. Sicer si pa o prednostih superkondenzatorjev napram baterijam poglej v Ragonovem diagramu Spec. Energija vs. Spec. moč, www.researchgate.net..._242013182 Če znaš brati diagrame boš ugotovil da je njihova prednost ravno sposobnost hitrega praznjenja (ali polnjenja, kakor želiš) in se ustrezno uporabljajo za kratkotrajne izravnave. Več o njih najdeš za začetek na en.wikipedia.org/wik...rcapacitor Da ne bi mislil, da je to neka eksotika, še svetilke na biciklu jih imajo poleg dinama. Luš sveti še kakšne 3-5 minut po ustavitvi dinama, preverjeno ker uporabljam.

> Če pa ima vozilo že vgrajene kondenzatorje, pa to ne zmanjšuje polnilne moči (tok x napetost), pa zelo me zanima (ker nisem še srečal), kako bo zgledalo "switchanje sinusnega polvala" izmenične napetosti pri moči 1,2 MW. Če pa bodo polnili z DC-DC, si pa zadevo najlažje gremo ogledat v TALUM Kidričevo.

1,2 MW ni nobena silna moč. Električna lokomotiva, ali napajalne postaje za DC omrežje imajo med 5 in 15 (ali tudi še več) MW in počenja ravno to. Seveda se uporabljajo drugačni transformatorji in ne preklapljajo sinusnega polvala. Usmerniki so mnogopolni še iz časov Hg usmernikov ravno zaradi tega. Ni potrebno v Kidričevo, bo dovolj do NP Ljubljana Vič. Seveda se polnilna moč s kondenzatorjem ne zmanjša, zmanjša pa se trenutni tok iz omrežja!

Da zaključim, preden komentiraš, se poduči!
Vse kar si navedel zgorej je meni poznano....Opoziril sem pač na tehnične zadržke, ker ni vse tko simpl, kot se sliši iz zgornjega članka.

Pa nehaj pisati o tehnologiji kondenzatorjev, ker me njihova proizvodnja čisto nič ne zanima...ker gre za njihove tehnične lastnosti-o njih zdajle diskutiramo.

Mednje pa spada tudi kar veliko samopraznjenje, zato niso sposobni zadržati energije v sebi daljše časovno obdobje.
Mrnjafko sporočil: 544
Če zadeva izgleda prelepo, da bi bila resnična, po navadi tudi ni resnična.

Tale štorija okoli superkondenzatorjev se že lep čas vrti, pa nekak ni zaživela. Če je baterija problematična ob karambolu zna biti superkondenzator še precej hujša bomba, čeprav detajlov ne poznam. Ja električna lokomotiva je res precej hujša zadeva, ampak število električnih lokomotiv je zelo majhno v primerjavi s številom načrtovanih E-avtov, celotna infrastruktura je temu prirejena in temu podrejena. Pri avtih je popolnoma drugače. Ali se zavedate, koliko A znese 1.2 MW na 0.4 kV nivoju??? 3 faze po 1730 A. Koliko lahko obremeniš Cu? 5 A/mm2? Kabel 3x345 mm2 ??? Se hecate??? A bo dizalica poleg avta in plug-in za Space shuttle?

Ok, lahko bi bil polnilec par kV, ker je hud varnostni problem za stare mamike, ki bi to polnile :-) ampak v vsakem primeru rabiš tako ali drugače brez oh in ah take ali drugačne konverterje. Konverterji za visokonapetostni enosmerni prenos, ki košta miliarde € imajo reda % izgub. To je najboljše, kar je sploh mogoče narediti. Gre za moči reda 1000 MW in več. Manjše naprave imajo večje izgube. V vsakem primeru reda nekaj %. Torej tole "brez hlajenja" je definitivno vic.

Meni zveni zadeva čist znanstvenofantastično in vsak tehnično polizobražen človek bi ob navedenih performansah zmajal z glavo. Od Financ bi pričakoval več resnosti, ne da poberejo vsako neumnost, ki je kje napisana.

V smislu Fermijevega komentarja ob UFO maniji v ZDA lahko ob vseh teh čudovitih in OHINAH in EKOBIO in zelenih rešitvah samo vprašam: "Where to hell is everybody?"
depersin sporočil: 10.224
[MarijanMacek]
Seveda so pozabili, da se energija za zagon hrani v superkondenzatorju.
Pa še bati se ustavijo na pravem mestu, da je potem vžig takojšen. Še vedno je to zanemarljiva količina energije v primerjavi s porabo električnega avtomobila.
1,2 MW ni nobena silna moč. Električna lokomotiva, ali napajalne postaje za DC omrežje imajo med 5 in 15 (ali tudi še več) MW in počenja ravno to.
Nikjer nisem videl, da bi polagali kable za 1,2 MW do polnilnic avtomobilov.

Strani: 1