[1011Arist]
> [sopranos]
> > [1011Arist]
> > > [FIN-311684]
> > > Ta rebalans je le pokvarjena igra, saj bo še kakšen. Poglejmo le kako so nas Šarec in Pogačar za nos potegnili s stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, ki so jih z javnosektorskimi sindikalnimi mafijaši podpisali 3. decembra lani? Pogačar je podpisal tudi;
> > > - da bodo do 1. marca pod masko prenovljenih kompetenc zvišane plače v zdravstveni negi,
> > > - da bodo po podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam začela nova usklajevanja predlogov sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih, torej nova pogajanja o višjih plačah,
> > > - da bodo začela pogajanj o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju,
> > > - da bodo začela pogajanja za normativne dele tistih kolektivnih pogodb javnosektrskih dejavnosti, ki teh še nimajo,
> > > - da bodo začela pogajanja za zvišanje plač preko redne delovne uspešnosti,
> > > - da bodo začela pogajanja o odpravljanju morebitnih razlik v sistemih napredovanja....
> > > Torej, Šarec in njegova koalicija sta preko Pogačarja dali sindikatom javnega sektorja bianco menico za nadaljevanje sindikalnega terorja in ropanje države. Kolikor nas bo ta Pogačarjev dogovor še stal? Bosta dve milijarde dovolj? Kje je konec tega?
> >
> > Usklajevanje plač ima dva principa, v zasebnem sektorju se to dela bolj po tiho, v javnem pa se to dela hrupno na očeh javnosti. Zato v naprej obsojati to folkloro, kaže na nerazumevanje delovanja. Če se sindikati ne bi pogajali, bi plače ostale enake, kar pa je tudi ekonomsko nesmiselno, ker je inflacija okoli 2% in prilagajanje temu normalno delovanje sistema.
> >
> > Pomemben je rezultat. Ta pa kaže, da so v zadnjih petih letih plače v javnem in zasebnem sektorju rasle skoraj usklajeno. Če upoštevaš letno vsoto plač (zasebne sektor ima božičnice in dodatne plače) potem je bila rast v zadnjih petih letih v zasebnem sektorju 8,85% v javnem pa 8,45%.
>
> S tem, da so v javnem sektorju že v osnovi 400-500 EUR višje. Tako, da se s temi stavkovnimi zahtevami samo še utrjuje pozicija javnega sektorja kot vladajočega razreda v družbi in zasebnega sektorja kot drugorazrednega, zreduciranega na vlogo plačevanja davkov in brez pravne varnosti.
>
> Pri Štrukljevem boju gre za to, da ne bi slučajno prišlo do tega, da bi se zasebni sektor izenačil z javnim sektorjem.

Zasebni sektor se ne bo izenačil z javnim, pa ne gre na nobeno teorijo zarote.
V javnem imaš zdravnike, univerzitetne profesorje, znanstvenike-raziskovalce, ki opravijo za družbo zelo zahtevna opravila (z visoko dodano vrednostjo) in so zato bolj ali manj ustrezno nagrajeni.

Vsegliharstvo, da bi povprečje teh moralo biti enako npr nekem hotelu ali čevljarski tovarni, ki imata dodano vrednost 30.000 € je popolnoma neumestno in navadna demagogija, ki se sicer pogosto uporablja, še posebej ko gre za kaka pogajanja.

Ko sem pred časom gledal podatke za druge države je bilo pri razvitih državah razlika -5 do +10% med javnih in zasebnim sektorjem. Pri nas pa +30% v korist javnega sektorja.

Pri nas ima javni sektor odločno preveliko moč napram zasebnemu sektorju. In ker je temu tako imamo tudi tako butasto davčno politiko. Javnemu sektoraše je vseeno kakšen je njegov bruto bruto strošek. Njega zanima samo neto izplen. In če se davek zviša, oni dosežejo višje bruto plače in zadeve ne občutijo.

Medtem pa mednarodno konkurenčni del zasebnega sektorja tekmuje v globalni tekmi. In tukaj je po eni strani pomembno kakšni so bruto bruto stroški dela. Za zaposlene je pa pomembno kakšen je neto izplen. In ljudi ter podjetij ne brigajo relativne primerjave, ampak konkretne, nominalne primerjave.

Zaradi tega si naše gospodarstvo težko privošči, da bi zaposlilo vrhunske mednarodne strokovnjake, ker je bruto bruto cena slednjih v Sloveniji preprosto previsoka.

Pa konec koncev vsa ta izobrazba javnega sektorja je tudi izjemno problematična v smislu kakovosti izobrazbe. S tem množičnim izobraževanjem ter diplomskimi nalogami ala burek v Sloveniji in doktorati ala spomin vode je pač tako, da tega v resnici ne potrebujemo.

Zato še vedno stojim na stališču, da je javni sektor glede na zahtevnost in rezultate dela, ki ga opravljajo preprosto preveč plačan. In ne mi sedaj z bogimi zdravniki, zaslužijo po 4.000-6.000 EUR bruto na mesec. Kar je super cifra za naš ustvarjeni BDP. Raje naj se vprašajo zakaj dobijo tak neto kot ga dobijo. Pa konec koncev, koliko je nesposobnih in slabih zdravnikov, ki so za svoje delo čisto preveč plačani? Tudi pri zdravnikih je problem ta, da res vrhunski strokovnjaki ne dobijo svojemu učinki primerne plače. Ampak takih je vseeno relativno malo, tisti povprečni ali podpovprečni dobivajo več kot dovolj ali celo preveč. Ampak to spet nikogar ne zanima. Vrhunski strokovnjaki pa pri nas ne jokajo toliko zaradi plač, ampak bolj zaradi tega, ker nimajo ustreznih pogojev za delo. Primer Noča, ki ga sedaj poskušajo tudi na strokovnem področju zjebati, ker je opozoril na krajo dela zdravnikov in dobaviteljev.

[sopranos]
> [1011Arist]
> > [sopranos]
> > > [1011Arist]
> > > > [FIN-311684]

Ko sem pred časom gledal podatke za druge države je bilo pri razvitih državah razlika -5 do +10% med javnih in zasebnim sektorjem. Pri nas pa +30% v korist javnega sektorja.

Trenutno je razmerje v Sloveniji pri izplačilih za leto 2018 +23,29 za javni sektor.
PRimerjati je treba krompir s krompirjem, pri nas je večino zdravstva v javnem sektorju, v veliko državah pa je ravno obratno. Če v Slovenski "eksperimentalno premaknemo zdravstvo iz javnega v zasebno" dobimo, da so plače v tako izračunanem javnem za 18,69% višje kot v zasebnem, ki mu je prišteto zdravstvo.
Skratka priročno je udrihati brez izračunov, dejansko pa nismo kaj posebno drugačni od primerljivih OECD držav.