Kot zdravniku mi tole pisanje obrača želodec. Ne glede na slabo kakovost članka in neutemeljeni podcenjevalni ton (”preobremenjeni” v narekovajih, medtem ko nihče noče biti družinski zdravnik, ko ja kroženju doživi to “preobremenjenost”), bi novinarko obravnaval z vso skrbnostjo, če bi potrebovala mojo pomoč, enako kot slehernega pacienta. Ker tega nisem mogel delati v ambulanti, sem zamenjal delovno mesto, kjer imam znosnejše pogoje dela.

In argument novinarke, da so zdravniki postali “preobremenjeni” po sprejetju normativov so abotni. Tudi prej so govorili, da se ne da tako delati, a glej ZZZS je pač opalil 400 eveov kazni, če niso sprejemali bolnikov ad infinitum. Po sprejetju normativov tega ZZZS več ne more in se zdravniki več ne bojijo kazni.

Še boljši argument je, da so si normative, koliko časa je potrebnega, da strokovno obravnavaš bolnika napisali sami zdravniki. Kdo pa naj bi jih napisal? Politiki? Ker oni točno vejo kaj vse je potrebno, da se obravnava multimorbidnega pacienta?

Naj samo povem, kakšna norma je bila doslej (po prepričanju politike je to ustrezna norma):

Število bolnikov deljeno s številom bolnikov. Res genialen izračun.