No, da vidimo še kaj novinarji rečejo, ko se jih sooči z dejstvi, številkami in primerjavami z Evropo.

Za ogrevanje. Primerjava z Nemčijo po številu storitev ne pokaže bistvene razlike med sistemoma - nemški zdravniki družinske medicine so plačani po številu storitev in si naročajo bolnike na kratke kontrole, slovenski zdravniki pa dobijo isto plačo pa če pogledajo 1 bolnika ali 100 bolnikov na dan. V članku ni omenjeno število pregledov na primarni ravni. V Sloveniji je povprečno število obravnav bolnikov v ambulanti družinske medicine cca 10 tisoč na leto.

Gremo dalje.

Statistični porast števila splošnih in družinskih zdravnikov od leta 2005 do 2017 za 61 % ne upošteva, da je leta 2005 bilo ogromno zdravnikov, ki niso imeli specializacije iz družinske ali splošne medicine, ker le-ta takrat ni bila nujna. Po letu 2008 ni bilo več mogoče opravljati družinske medicine brez specializacije.

Ti zdravnike brez specializacije so nato od leta 2005 v naslednjih 4. letih v velikem številu opravii specializacijo iz družinske medicine (v skrajšani obliki, ker so jim večino kroženja seveda apriznali), vendar zaradi tega v sistem ni prišel noben dodaten zdravnik v ambulante družinske medicine.

No pa poglejmo bolj tehtne podatke, ki se tičejo oskrbe bolnikov v primarni ravni:

leta 2009 je ZZZS financiral 857 timov družinske medicine, leta 2019 pa 917 timov, kar je 6,7 % porast. Kako le 6,7 % več plačanih ambulant ob tako domnevno astronomskem povečanju števila zdravnikov družinske medicine? Kako si to novinarka razlaga?


NIJZ (Pribaković) je na novinarski konferenci torej povedal, da je trenutno 1265 specializantov in specialistov DM (po NIJZ metodologiji se sem uvršča tudi specialiste splošne medicine).

Uradni podatkovni portal NIJZ za leto 2009 pa nam pove, da je 10 let nazaj bilo 1054 specializantov in specialistov družinske (splošne) medicine.


Torej je resnični porast zdravnikov družinske medicine v 10. letih 20 %. Še to na račun specializantov, ki polovico specializacije opravijo v bolnišnicah, po končani specializaciji pa se ne odločijo vsi, da bodo ostali v družinski medicini.

V zadnjih 15. letih se je število starostnikov nad 65 let povečalo za 32 %, povprečna debelina zdravstvenega kartona ob smrti pa za cca 100 %.

Porast števila družinskih zdravnikov tako ne sledi niti povečanju števila kroničnih bolnikov in povečanju zmožnosti medicinske stroke.

Zdravniki v družinski medicini ne bi delali manj v normalnih pogojih, saj bi enako kot danes ves čas delali. Le delali bi tako, da bi lahko tudi strokovno obravnavali bolnike in ne nestrokovno kot se to dogaja zdaj. V Sloveniji imamo trenutno povprečno 7 minut časa za obravnavo bolnika, kar je najmanj med razvitimi državami (glej stran 11):

bmjopen.bmj.com/cont...2.full.pdf

Mimogrede, praktično v vseh državah, kjer imajo družinski zdravniki več časa za obravnavo bolnikov kot v Sloveniji, ugotavljajo, da ne morejo kakovostno opravljati svojega dela zaradi demografskih sprememb in napredka medicine.

Na portugalskem se zato celo zavzemajo za 30 minutne konzultacije na primarni ravni:

www.uemo.eu/2019/02/...ointments/


Skratka, čestitke novinarki za temeljito raziskovalno delo. Meni bi bilo sram.

V Sloveniji je povprečno število obravnav bolnikov v ambulanti družinske medicine cca 10 tisoč na leto

Od kje ti ta podatek? Kje je bil objavljen? Dvomim, da drži.
Ali si zgolj preračunal (200 del dni, 6 ur?, 7 min ...) iz une BMC študije, kjer so *anketno* spraševali, koliko imajo za pacienta (in domnevam močno pretiravali) ...
In kako potem razlagaš povprečje 2.223 na vsakega zdravnika, če bi jih družinski res imeli 10.000? Koliko pa jih imajo potem specialisti? 1000, 4 na dan? Ko sem bil nazadnje pri specialistu, jih je imel naročene na 15 min, pa še vmes je domnevam kakšnega vzel ...