Problem TEŠ 6 je bil ravno v tem ker ni bila pogodba na kluč da bi eno inžinersko podjetje prevzelo kompleten projekt ampak se je drobilo, gradbeni del posebaj, tehnična oprema posebaj. Trenutno se pri TEŠ 6 vsi ukvarjajom z Alstomom in Kotarjem okoli odbav tehnične opreme, pozablja se pa na gradbeni del, ki ni bil nič manj umazan provizij je bilo pa morda še za odtenek več kot pri tehničnem delu. Podobna zgodba je tudi bila pri cestnih projektih ko se je veliko prahu dvigalo okoli gradbincov, dobavitelji tehnične opreme so šli pa mimo kot da ne obstojajo ampak če pogledaš številke so tam skoraj egal na kilometer avtoceste če primerjaš gradbena dela in tehnično opremo. Pri nas je pri vseh takih projektih žal še vedno tako da nad ekonomsko logiko prevladuje logika politične ekonomije, ki je dejansko skregana z vsako logiko in funkcionira lahko zgolj insamo v virtualnem svetu politike, v realnem svetu ne obstoja. Avtocestni program je šolski primer zblojenosti politične ekonomije. Ob začetku je prišlo nekaj odprtih ponud od velikih evropskih gradbincev, da bi se delali celi odseki ( naprimer Arja Vas Maribor ali pa Razdrto Koper) v enem kosu, kar bi bilo za državo ceneje in ekonomičnejše iz vsakega ekonomskega vidika, tako stroškovnega kot prihodkovnega, vendar do tega ni prišlo,ker je vsa tedanja slovenska politika, leva in desna odločila, da bodo avtoceste gradila kot glavni izvajalci slovenska gradbena podjetja in se je tako program zavlekel iz predvidenih 6 let na 20 let, sam program pa podražol iz predvidenih dveh miljard dolarjev ( ki jer bial zelo zbita cifra, realna pa šteri miljarde dolarjev) na šest miljard evrov zato da so politčne stranke, ki so bile tisti čas v parlamentu mastile s provizijami od poslov z in okoli tega avtocestnega programa.