[]
Podjetnik. Majhen podjetnik. 85% zapisanega mojega življenjepisa. Sem se že približal 70 do 60% tega življenjepisa. Ko pa sem prišel slučajno pod 50%, je počasi nastajala štala in šlo navzdol ... In sem se vrnil nazaj na 85%.

In potem razmišljaš, nihaš med rešitvami ... ali vse poslat nekam u ... in prodat ali ostat na teh 85%. Verjetno je rešitev nekje vmes.

Skratka, ni vse tako, kot je Franklu bluzil tisti manager. To verjetno velja za srednje velika in velika podjetja. V majhnih in mikro podjetjih bo vedno gonilna sila lastnik, direktor, črnc, tisti, ki gleda nakup kafe avtomata in zraven prodaja, koordinira, razvija nove ideje ... vse v eni osebi. Ali pa podjetja več ne bo.

Potem je prav da si zaposleni nabavijo polico za zivljensko zavarovanje, vezano na zivljenje lastnika. Pa dnevno odskodnino v primeru, da lastnika gripa.

[bc123a]

Potem je prav da si zaposleni nabavijo polico za zivljensko zavarovanje, vezano na zivljenje lastnika. Pa dnevno odskodnino v primeru, da lastnika gripa.

Težko je seveda pavšalno govorit, ampak ta opisani problem je pogost v majhnih firmah z majhno dodano vrednostjo. Tam so roke, ne samo glava, lastnika potrebne. In je res problem.

Ce se to dogaja v podjetjih z višjo dodano vrednostjo, so razlogi za močno vpletenost lastnika v procese pogosto pohlep, škrtost, managerska nesposobnost, samo poveličevanje,...

Imaš pa specifične dejavnosti, recimo gostinstvo, kjer je gazda-rica lahko duša storitve in je veliko primerov, kjer gre brez njega/nje navzdol.