Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek V zdravstveni blagajni bo letos že za tretjino več denarja kot pred šestimi leti
Strani: 1
sporočil: 30.415
Zadnja sprememba: anon-317028 23.01.2019 17:12
Manjši delež BDP od Slovenije za zdravstvo dajejo Irska, Madžarska,
Češka, Slovaška, Estonija, Poljska, Latvija, Litva,
Luksemburg...Kaj je zaradi tega narobe z npr. Irsko in Češko ali
Poljsko, so mogoče podivjali ali so otroci vsi bolni? Verjetno nič,
le bolj skrbno ravnajo z denarjem in težko verjememo, da npr.
direktor kliničnega centra v Bratislavi ali Pragi ima nekajčlanski
dobro plačani kabinet ali piar službo kot ljubljanski car Šabeder.
sporočil: 296
[slovenecnb1]Se lahko prosim drugič malo bolj potrudiš s slovnico? Hvala.
Drži sam ne vem kaj ti ni jasno tebi položaj tipa našim podporne službe in birokracija brez meja tko to gre v tej vukojebini ko je javni denar tabe bod pa jebal za vsak evro ki ustvarjaš zato bom jaz firm prodal tujcu pa naj si lomjo zobe ker mi preseda furs obine s stavbnimi zemljišči in zavarovalnice uz vinkulacijami poln k...vsega sama lačna usta brezdelja
sporočil: 39
Zadnja sprememba: anon-391938 23.01.2019 17:54
Cakalne vrste so bolj ali manj resitev, ki jo najde trg, kadar se
sooca s tako intruzivno politiko drzave v neko gospodarsko
podrocje.1. Drzava ustvarja umetno visoko povprasevanje pa zdravstvenih storitvah. Namrec, prisili vse prebivalce najmanj v obvezno ZZ, prebivalstvo pa seveda zdravstvene storitve vidi kot "zastonj" in jih izkorisca do maximuma.
2. Drzava ustarja umetno nizko ponudbo na strani zdravstvenih storitev. Orjaske zahteve za nove koncesije, orjaski vstopni stroski za nove zdravstvene delavce, orjaska regulacija.
3. Trg bi zgornja dva problema obicajno resil z dvigom cen storitev in s tem vecjo privlacnostjo za nove zdravstvene kadre ter v resnici bogatenjem zdravstvenih kadrov. Kar pa zopet omejuje drzava s socialisticnim planiranjem cen.
4. Edina resitev, ki jo najde trg, so cakalne vrste.
Ce primerjamo z ZDA, so oni bolj ali manj na enakem, le da ne omejujejo cen in namesto prisilnega ZZ tega mocno subvencionirajo. Ergo, so pri njih zdravstvene storitve svinjsko drage, zdravniki pa se kopljejo v denarju. V obeh primerih pa je drzava tista, ki skrbi za zdravstveno katastrofo v ZDA in pri nas.
sporočil: 33
Hmm, zakaj potem tak cirkus in zavrnitev plačila kakšne otroške
operacije v tujini? Ljudje pa zbiramo zamaške, da omogočimo
kakšnemu otroku operacijo v tujini, ker so mu na ZZZS le-to
zavrnili.
Na drugi strani pa migrantom omogočamo polno oskrbo z zdravstvenimi storitvami.
Na drugi strani pa migrantom omogočamo polno oskrbo z zdravstvenimi storitvami.
sporočil: 6
Spoštovana Andreja. Komu so namenjeni članki in kakšen je njihov
smisel?
Ne komentiram tega članka. Pač pa dejstvo, da so po novem v Financah lumparije znotraj UKC, ki jih omenjate po novem plačljive. Da ostane znotraj kroga.
Ne komentiram tega članka. Pač pa dejstvo, da so po novem v Financah lumparije znotraj UKC, ki jih omenjate po novem plačljive. Da ostane znotraj kroga.
sporočil: 6.899
[karatina]Slovencu je veliko do Resnice, dokler slucajno ne stane 1 evro.
Spoštovana Andreja. Komu so namenjeni članki in kakšen je njihov smisel?
Ne komentiram tega članka. Pač pa dejstvo, da so po novem v Financah lumparije znotraj UKC, ki jih omenjate po novem plačljive. Da ostane znotraj kroga.
sporočil: 6
Nemirni - narobe - dvakrat narobe.
1. Ne zavajaj. Ne gre za evro. govora je o dvajsetih evrih (najmanj). Kar je morda zate malenkost. Samo nekaj izbranih v UKC ima naročnino na finance plačano s strani ustanove. Ostalih 8000 pa ne. In tistih dvajset evrov (+) porabijo za mesečno parkirnino, da lahko gredo v službo.
2. Smisel prostega dostopa do petih člankov ni "zastojnkarstvo", ampak občasna možnost vpogleda. Tem slednjim, pri njihovih mizernih plačah strokovnost "financ" nič ne koristi.
Kdor ima denar mu dol visi o zlorabah. Kar je delno razvidno iz števila odzivov na prispevke. Pa lep pozdrav.
1. Ne zavajaj. Ne gre za evro. govora je o dvajsetih evrih (najmanj). Kar je morda zate malenkost. Samo nekaj izbranih v UKC ima naročnino na finance plačano s strani ustanove. Ostalih 8000 pa ne. In tistih dvajset evrov (+) porabijo za mesečno parkirnino, da lahko gredo v službo.
2. Smisel prostega dostopa do petih člankov ni "zastojnkarstvo", ampak občasna možnost vpogleda. Tem slednjim, pri njihovih mizernih plačah strokovnost "financ" nič ne koristi.
Kdor ima denar mu dol visi o zlorabah. Kar je delno razvidno iz števila odzivov na prispevke. Pa lep pozdrav.
sporočil: 13.625
[karatina]Prvi mesec je 1 eur.
Nemirni - narobe - dvakrat narobe.
1. Ne zavajaj. Ne gre za evro. govora je o dvajsetih evrih (najmanj).
Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas želijo ljudje 1x na mesec placo.
sporočil: 30.415
[Gustl]Nekje sem prebral o naročninah na časopise v javnem sektorju (linka ne najdem) in me presenetilo malo število naročnin na informacijske medije, ki se jim lahko reče strokovna literatura. Menim, da bi na omenjenem UKCL ali npr. na ministrstvu za zunanje zadeve ali državnih zavodih ali na FURS ali na...vsak zaposleni s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe moral imeti internetni dostop vsaj do enega dnevnega časopisa, tisti, ki so višje po hierarhiji pa do več dnevnih časopisov tudi tednikov po izbiri, kar bi moral biti osnovni standard, podobno kot bi standardno vsako podjetje moralo biti naročeno na vsaj en izvod Financ (pa ne, da bi ti pihal na dušo).
> [karatina]
> Nemirni - narobe - dvakrat narobe.
>
> 1. Ne zavajaj. Ne gre za evro. govora je o dvajsetih evrih (najmanj).
Prvi mesec je 1 eur.
Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas želijo ljudje 1x na mesec placo.
Naročnine na časopise so za delodajalce najcenejša oblika usposabljanja, ki omogočajo permanentno nenehno usposabljanje in izobraževanje delavcev med delovnim časom, seveda tamkaj kje se to da, saj je težko predstaviti delavko z doktoratom za okencem na upravni enoti, ki na računalniku bere dnevni časopis, vrsta pred okenčkom pa se daljša. Nekdo bo rekel naj si sami kupijo cajtng, drugi bo rekel naj si sami plačajo učenje tujega jezika, ki jim ga vendar brez težav plačajo delodajalci, kljub temu, da znanje jezika večinoma uporabljajo za zasebne namene.
V javnem sektorju, podobno kot v gospodarstvu potrebujemo pametne in razgledane ljudi, kar se zagotovo obrestuje. Po pravici, uživam ko prvič obiščem podjetje in na dostopnem mestu vidim kup dnevnih časopisov, tudi kakšen tednik se najde in seveda takoj vem, da bodo njihove zahteve višje.
sporočil: 30.415
[FIN-311684]Našel link katere časopise plačuje vlada in kaj naročajo ministri...spletnicasopis.eu/20...-reporter/
> [Gustl]
> > [karatina]
> > Nemirni - narobe - dvakrat narobe.
> >
> > 1. Ne zavajaj. Ne gre za evro. govora je o dvajsetih evrih (najmanj).
>
> Prvi mesec je 1 eur.
>
> Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas želijo ljudje 1x na mesec placo.
Nekje sem prebral o naročninah na časopise v javnem sektorju (linka ne najdem) in me presenetilo malo število naročnin na informacijske medije, ki se jim lahko reče strokovna literatura....
sporočil: 13.625
Jp. Precej nizke številke. V kriznih letih so od teh narocnikov
masovno letele odpovedi in je sedaj narocnin precej manj, kot si
folk predstavlja. Javna uprava je sla na kliping ali pa ne
bere.
Vsakic se nasmehnem, ko skodozeljnezi ugotovijo, da "ce bi javna uprava odpovedala casopise, bi ti propadli". Te odpovedi so se večinoma ze zgodile. Vsaj pri Financah.
Vsakic se nasmehnem, ko skodozeljnezi ugotovijo, da "ce bi javna uprava odpovedala casopise, bi ti propadli". Te odpovedi so se večinoma ze zgodile. Vsaj pri Financah.
sporočil: 13.528
[ssroza]SLO zdravstveni sistem je zadnja leta tako v buli, da nobene miljarde več ne pomagajo. Preprosto irreparable.
Cakalne vrste so bolj ali manj resitev, ki jo najde trg, kadar se sooca s tako intruzivno politiko drzave v neko gospodarsko podrocje.
1. Drzava ustvarja umetno visoko povprasevanje pa zdravstvenih storitvah. Namrec, prisili vse prebivalce najmanj v obvezno ZZ, prebivalstvo pa seveda zdravstvene storitve vidi kot "zastonj" in jih izkorisca do maximuma.
2. Drzava ustarja umetno nizko ponudbo na strani zdravstvenih storitev. Orjaske zahteve za nove koncesije, orjaski vstopni stroski za nove zdravstvene delavce, orjaska regulacija.
3. Trg bi zgornja dva problema obicajno resil z dvigom cen storitev in s tem vecjo privlacnostjo za nove zdravstvene kadre ter v resnici bogatenjem zdravstvenih kadrov. Kar pa zopet omejuje drzava s socialisticnim planiranjem cen.
4. Edina resitev, ki jo najde trg, so cakalne vrste.
Ce primerjamo z ZDA, so oni bolj ali manj na enakem, le da ne omejujejo cen in namesto prisilnega ZZ tega mocno subvencionirajo. Ergo, so pri njih zdravstvene storitve svinjsko drage, zdravniki pa se kopljejo v denarju. V obeh primerih pa je drzava tista, ki skrbi za zdravstveno katastrofo v ZDA in pri nas.
sporočil: 12.861
[Gustl]Moja javna inštitucija je okoli deset let nazaj odpovedala naročnine na časopise. mogoče kaj dobijo direktorji, oddelki ne vidijo več časopisov.
Jp. Precej nizke številke. V kriznih letih so od teh narocnikov masovno letele odpovedi in je sedaj narocnin precej manj, kot si folk predstavlja. Javna uprava je sla na kliping ali pa ne bere.
Vsakic se nasmehnem, ko skodozeljnezi ugotovijo, da "ce bi javna uprava odpovedala casopise, bi ti propadli". Te odpovedi so se večinoma ze zgodile. Vsaj pri Financah.
sporočil: 13.625
[macon]
> [Gustl]
> Jp. Precej nizke številke. V kriznih letih so od teh narocnikov masovno letele odpovedi in je sedaj narocnin precej manj, kot si folk predstavlja. Javna uprava je sla na kliping ali pa ne bere.
>
> Vsakic se nasmehnem, ko skodozeljnezi ugotovijo, da "ce bi javna uprava odpovedala casopise, bi ti propadli". Te odpovedi so se večinoma ze zgodile. Vsaj pri Financah.
Moja javna inštitucija je okoli deset let nazaj odpovedala naročnine na časopise. mogoče kaj dobijo direktorji, oddelki ne vidijo več časopisov.
Da, najvecji val odpovedi je bil tam ene 8 let nazaj, 2010,2011.
sporočil: 13.625
[rename]Saj na novo se jih naroča precej malo, večinoma taki, ki so ze bili narocniki. Ostajajo pa zvesti bralci/narocniki, branje casopisa je namreč mocna navada.
Mene vedno znova preseneca, da sploh se kdo naroca tiskane medije.
Danes se zgodi, danes je na netu...potem pa morajo pisci spisat,tiskarji natisnit, kolesarji razvozit....da to jutri beres?
Ko govorimo o padcih naklade casopisov, se pogosto smatra, da je glavni razlog odpovedovanje. Pa niti ni res. To je vedno bilo in razen parih izjem, se ni nic pospešilo. Padci naklad casopisov so se zgodili, ker se novih tiskanih narocnin ne da vec prodat in tako nadomescat običajnih odpovedi.
Kdor nima ze navade brat casopisa, ga ne bo kar zacel. Ker mu je to danes cisto iz konteksta.
Pred kratkim zasledil podatek, da je povprečen bralec Dnevnika ali Vecera star okoli 65 let in da je narocnik ze 20 let. Evo, to je navada. In zato so casopisi obsojeni na pocasen zaton, dobesedno po naravni poti.
Za podaljšano zivljensko dobo se imajo tako casopisi za zahvalit tudi medicini in farmaciji. :)
sporočil: 13.625
Za izgubit navado ti mora bit nekaj drugega bolje in sploh probat
moras.
Veliko jih ne poizkusi, digital izkusnja jim ni vsec, nimajo volje se malo posilit.
In nekaterim je pac enostavno bolje na papirju, imajo radi papir izkušnjo, zakaj pa ne.
Jaz leposlovje se vedno rad berem na papirju. Biznis na kindlu, da lahko kaj zacahnam in se vracam.
Veliko jih ne poizkusi, digital izkusnja jim ni vsec, nimajo volje se malo posilit.
In nekaterim je pac enostavno bolje na papirju, imajo radi papir izkušnjo, zakaj pa ne.
Jaz leposlovje se vedno rad berem na papirju. Biznis na kindlu, da lahko kaj zacahnam in se vracam.
sporočil: 13.625
Večina ljudi ne rabi biti up to minute informiranih. Nekateri aicer
mislijo, da morajo, ampak prav zares ne rabijo.
Glede cold wallet je vseeno, ali bi izvedel naslednji dan v casopisu. Hitra info vecini ni nic koristila. Tehnologija je naredila tudi famo, da mora biti vse hitro, da je celo bolj pomembno kot vse pravilno (in potem imas napake, slab jezik,...).
Časopisi bomo tudi postajali vedno bolj revijalni, Finance so že zelo. Zelo malo vsebine v casopisu se nanaša na "kaj se je zgodilo vceraj", vecina vsebine je take, da je lahko objavljena danes, jutri ali pa naslednji teden.
Mi imamo celo tag "timeliness", kjer oznacujemo, ali ima clanek za bralca vrednost dan, teden, mesec, leto ali evergreen. Cilj je, da gremo stran od dan, kjer se le da.
Breaking news je hudo slab biznis.
Folk ga hoce, noce pa ga placat, ker deep down ve, da ga največkrat res ne rabi, se posebej ne tako hitro.
Glede cold wallet je vseeno, ali bi izvedel naslednji dan v casopisu. Hitra info vecini ni nic koristila. Tehnologija je naredila tudi famo, da mora biti vse hitro, da je celo bolj pomembno kot vse pravilno (in potem imas napake, slab jezik,...).
Časopisi bomo tudi postajali vedno bolj revijalni, Finance so že zelo. Zelo malo vsebine v casopisu se nanaša na "kaj se je zgodilo vceraj", vecina vsebine je take, da je lahko objavljena danes, jutri ali pa naslednji teden.
Mi imamo celo tag "timeliness", kjer oznacujemo, ali ima clanek za bralca vrednost dan, teden, mesec, leto ali evergreen. Cilj je, da gremo stran od dan, kjer se le da.
Breaking news je hudo slab biznis.
Folk ga hoce, noce pa ga placat, ker deep down ve, da ga največkrat res ne rabi, se posebej ne tako hitro.
sporočil: 27.121
[rename]lahko, kindle je kar se tice berljivosti in ne-blescanja tako rekoc papir.
Leposlovje seveda papir...ne mores s tablico na soncno plazo ;-)
pa crke lahko povecas :)
sporočil: 1.924
Zadnja sprememba: aimon 07.02.2019 13:44
[rename]Leposlovje raje berem na ekranu (PC) ali mobilcu. Knjige leposlovja pa si sposodim v knjižnici (kot e-knjige) preko spleta. Enoletna članarina v knjižnici MKL je komaj 15€, imajo kar pestro izbiro e-knjig.
Leposlovje seveda papir...
sporočil: 13.625
[kren]Ja, jasno. Ekskluzive ni vec. Je samo se "prvi sem bil", kar je koristno samo za ego oz. merjenje, kdo ima daljšega, poslovno pa nima velike teže.
> [Gustl]
> Breaking news je hudo slab biznis.
>
> Folk ga hoce, noce pa ga placat, ker deep down ve, da ga največkrat res ne rabi, se posebej ne tako hitro.
Noče ga plačat, ker ga pač dobi brezplačno na netu.
sporočil: 48.253
[rename]lahko pa s kindlom.
Leposlovje seveda papir...ne mores s tablico na soncno plazo ;-)
Strani: 1