V enem delu ste dobro napisal naj starejši prodajo premoženje da si
lahko zadovljijo vsaj nekaj standarda vključno za domove. Popolnoma
jasno, če nimaš sam in nimajo otroci za pomoč potem je posledica
prodaja premoženja, ne pa da država daje še miloščino če prav imate
premoženja do 100.000,00€. Država tukaj nastopi šele če nimaš
premoženja, če pa sem premoženje zapravil pa me tukaj naj koklja v
rit brcne in naj životarim kakor vem in znam, le bolan ne smem
biti. Meni mora biti popolnoma vseeno za otroke, tako kot je bilo
mojim staršem zame po nekem 25 letu mladosti. Že danes pa sem
otrokom povedal da če bom dementen ali nekaj temu podoben me naj
dajo kar v dom, finance bom črpal iz premoženja ki ga imamo ali pa
se naj med sabo zmenijo kako mi bodo doplačevali razliko. Seveda ni
v vseh primerih enako in najslabše jo odnese upokojenec brez otrok.
Veliko različnih primerov z različnimi težavam.
Šele primer dobro vodene države bo del današnjih težav odpravil čez
nekako 20 let. Priporočam da si ogledate madžarsko nadaljevanko
ZLATO ŽIVLJENJE (3 sezone) da se vam mal posveti kako tudi pri nas
to gre in kam nas to pelje.
Uživajte življenje dokler ga lahko.