Zadeve vseno niso tako enostavne. Problemi s podaljševanjem dela v
poznejšem življenskem obdobju se pojavljajo predvsem v javnem
sektorju. Profesor pri 70 letih ne more biti enakovreden tistemu
pri 45 letih, pa sodniki,... Polno je raznih namestnikov,
pomočnikov, svetovalcev, tehničnih direktorjev, itd v raznih
zavodih agencijah, inštitutih, ki bi delali do konca življenja v
prepričanju, da so še vedno dobri, koristni oziroma celo
nepogrešljivi. V javnem sektorju je upokojitev, z izpolnitvijo
pogojev za starostno upokojitev, nujna. Po upokojitvi pa bi se tak
kandidat lahko zaposlil kot upokojenec, seveda pa nikakor ne bi
imel položaja v ustanovi, kot ga je imel pred upokojitvijo. Delovno
dobo želijo podaljševati samo vodilni zaposleni.
Povsem nekaj drugega je seveda privatni sektor, predvsem družinska
podjetja. Tu tudi jaz mislim, da so omejitve nesmiselne in
škodljive.