[FIN-311684]
> [sopranos]
> > []
> > >
>
> Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.

Pomembna je tudi kakovost javnega dolga. Avstrijski javni dolg je cc. 300 milijard, nekje sem prebral (linka ne najdem, mogoče je bilo v kakšni knjigi), da naj bi večino tega dolga porabili za investicije, ki same vračajo dolg ali bodo vračale ko bodo projekti zaključeni npr. izgrajene proge, tuneli...Kolikor vemo, v slovenskem javnem dolgu je malo porabljenega denarja za investicije, v bistvu gre za denar izgubljen v temni luknji...Ima kdo natačne primerjave med strukturo javnega dolga v Avstriji in Sloveniji, saj ni enako če se država zadolži za izplačilo pokojnin ali plač v javnem sektorju ali če se zadolži npr. za drugi tir ali za izgradnjo nekaj stokilometrov proge.

Spet ena tvojih večnih nesmiselnih tez.
Država ni investitor zaradi donosov ampak morajo biti to zasebniki.
Država z investicijami ustvarja infrastrukturo, da na podlagi tega, da drugi subjetki, ki uporabljajo to infrastrukturo zaradi boljših pogojev ali okolja ustvarijo več dodane vrednosti, država pa dobi zato več davka na dodano vrednost in več davkov in socialnih prispevkov zaposlenih.

Danes je investicija v človeški kapital pogoj za visoko dodano vrednost, ker je bolj ali manj izgrajena infrastruktura: ceste, železnice, elektrifikacija, informacijsko avtocesta smoumevna.

Razlika se dela ravno v "javnem sektorju", investicije v šolanje in zdravje prebivalstva.
Robote lahko v Sloveniji delamo za celo Evropo zato, ker smo izobrazili dovolj dobrih elektro in strojnih inženirjev, ki so odprli pot tudi za nekaj družboslovcev in humanistov, ki bodo delali v tem podjetju.
Ti imaš lahko ne vem koliko investicij tvojega tipa pa izobražene le kelnerje in sobarice in se boš lahko šel le turizem z nizko dodano vrednostjo ala Hrvaška.

Skratka problem je veliko bolj kompleksen, kot ga ti spet simplificiraš in ga NAPAČNO IN POPULISTIČNO predstavljaš na tem forumu.