Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Premiki

Strani: 1

crt sporočil: 27.122
[#2751827] 08.01.19 20:14
Odgovori   +    12
Zadnja sprememba: crt 08.01.2019 20:20
Med zmagovalci pa ne gre spregledati, da so prav tri vodilne države – Luksemburg, Irska (z vse večjo prednostjo) in Nizozemska – ter po lestvici najhitreje napredujoča Malta hkrati tudi prav tiste štiri države EU, za katere nevladno združenje Oxfam opozarja, da še vedno sistematično in vztrajno delujejo kot davčne oaze, evropski odločevalci pa ob tem sistematično in vztrajno »mižijo«.
v to zgodbo spadajo tudi magicni premiki v izracunu bdp ob tem, ko se neka multinacionalka odloci premakniti sedez in se ves njen svetovni promet steje v bdp na novi lokaciji -- zlasti aktualno za irsko, kamor se tipicno pridejo parkirati ameriske dovolj velike firme (in imajo outsized posledice za bdp ciljne majhne drzave).

potem so namrec take fore: www.irishtimes.com/b...-1.2722170

samo tolko, da ne bi kdo uletel z "gotovo so tako silno pridni in delavni in jim zato tako raste bdp" :)
bobek13 sporočil: 4.301
[#2751857] 08.01.19 21:29
Odgovori   +    2
davcno oazo v vsako vas!

:-)))

lpA
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2751859] 08.01.19 21:45
Odgovori   +    20
Pisalo je, da je Portugalska pod vlado portugalskih mescev postala obljubljena država, tudi Crt je hvalil socialiste v portugalski vladi, številke pa kažejo, da Crtovi genialni portugalski mesci uničujejo državo. Vprašanje je kako bo Šarec ustavil naše Mesce in Čegevare, ki so že s svojim razumevanjem minimalne plače naredili veliko škode. Poglejmo portugalske trende, ne rastejo, ostajajo na isti točki, BDP ne raste, druge države jih prehitevajo...Zakaj? Portugalski mesci uničujejo ustvarjalnost najboljših, tistih, ki vlečejo...Šarec bi moral postaviti Mesca pred vrata. Šarec, tudi zame podjetniškega konservativca ne deluje napačno, le Mesca se mora, mora in mora znebiti...če bi se še znebil Židana, Erjavca in Bratuškove bi bila že fantazija.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2751862] 08.01.19 22:13 · odgovor na: (#2751861)
Odgovori   +    9
[rename]
Kako naj se znebi koalicijakih partnerjev in nadkoalicijskih mesecnikov, ce pa so ga ravno oni ustolicili??!
Kaj ne razumes, da gre za zaukazano simbioticno razmerje gostitelja in parazitov?
Želiš povedati, da je v bistvu Mesec močan oblastniški simbiot (kot Guld iz nadaljevanke Zvezdna vrata), ki obvladuje Šarca.
bc123a sporočil: 48.253
[#2751865] 08.01.19 22:55 · odgovor na: crt (#2751827)
Odgovori   +    0
[crt]
> Med zmagovalci pa ne gre spregledati, da so prav tri vodilne države – Luksemburg, Irska (z vse večjo prednostjo) in Nizozemska – ter po lestvici najhitreje napredujoča Malta hkrati tudi prav tiste štiri države EU, za katere nevladno združenje Oxfam opozarja, da še vedno sistematično in vztrajno delujejo kot davčne oaze, evropski odločevalci pa ob tem sistematično in vztrajno »mižijo«.

v to zgodbo spadajo tudi magicni premiki v izracunu bdp ob tem, ko se neka multinacionalka odloci premakniti sedez in se ves njen svetovni promet steje v bdp na novi lokaciji -- zlasti aktualno za irsko, kamor se tipicno pridejo parkirati ameriske dovolj velike firme (in imajo outsized posledice za bdp ciljne majhne drzave).

potem so namrec take fore: www.irishtimes.com/b...-1.2722170

samo tolko, da ne bi kdo uletel z "gotovo so tako silno pridni in delavni in jim zato tako raste bdp" :)
Ja, potem celo Mencingerjeva teza "investicije manjsajo BDP" dobi cisto nov pomen. Recimo da slovenska dobra podjetja kupijo tujci, in se investirajo, in zaposlujejo nove ljudi. Ampak ce je HQ zdruzenega podjetja v tujini bo BDP strmoglavil?
crt sporočil: 27.122
[#2751873] 09.01.19 06:57 · odgovor na: bc123a (#2751865)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: crt 09.01.2019 07:22
[bc123a]
Ja, potem celo Mencingerjeva teza "investicije manjsajo BDP" dobi cisto nov pomen. Recimo da slovenska dobra podjetja kupijo tujci, in se investirajo, in zaposlujejo nove ljudi. Ampak ce je HQ zdruzenega podjetja v tujini bo BDP strmoglavil?
mislim, da ne... ker podjetje v slo je se vedno podjetje v slo, razen ce bi se njegov promet v celoti premaknil na holding v tujini. in ce tu investirajo in zaposlujejo, kot pravis, bo v vsakem primeru to ugodno za slo bdp.

pri irski (in verjetno luxu etc) gre ravno za to, da se cim vec knjizi na novo lokacijo - premaknjena firma kasira sorodnici na stari lokaciji intellectual property in po moznosti cim vec sicersnje worldwide prodaje izvede sama. to v skrajno enostavnem primeru, obstaja sicer vse sorte en.wikipedia.org/wik...rrangement
sopranos sporočil: 11.404
[#2751879] 09.01.19 08:17 · odgovor na: crt (#2751873)
Odgovori   +    4
[crt]
> [bc123a]
> Ja, potem celo Mencingerjeva teza "investicije manjsajo BDP" dobi cisto nov pomen. Recimo da slovenska dobra podjetja kupijo tujci, in se investirajo, in zaposlujejo nove ljudi. Ampak ce je HQ zdruzenega podjetja v tujini bo BDP strmoglavil?

mislim, da ne... ker podjetje v slo je se vedno podjetje v slo, razen ce bi se njegov promet v celoti premaknil na holding v tujini. in ce tu investirajo in zaposlujejo, kot pravis, bo v vsakem primeru to ugodno za slo bdp.

pri irski (in verjetno luxu etc) gre ravno za to, da se cim vec knjizi na novo lokacijo - premaknjena firma kasira sorodnici na stari lokaciji intellectual property in po moznosti cim vec sicersnje worldwide prodaje izvede sama. to v skrajno enostavnem primeru, obstaja sicer vse sorte en.wikipedia.org/wik...rrangement
Če se jim BDP čez noč poveča za 300 milijard EUR oz, zraste BDP za več kot 20%, se je treba vprašati koliko so se s tem povečali davčni prilivi. Njihov delež dolga v BDP se je enormno zmanjšal.

Ampak koliko se jim pozna na proračunu? Ali imajo konkreten proračunski presežek in odplačujejo dolg? A se jim vse skupaj pozna na enormni rasti plač?

Ker kot je bilo razumeti iz tega članka v Irish timesu temu ni bilo ravno tako.
crt sporočil: 27.122
[#2751881] 09.01.19 08:22 · odgovor na: sopranos (#2751879)
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: crt 09.01.2019 08:29
[sopranos]
Če se jim BDP čez noč poveča za 300 milijard EUR oz, zraste BDP za več kot 20%, se je treba vprašati koliko so se s tem povečali davčni prilivi. Njihov delež dolga v BDP se je enormno zmanjšal.
Ampak koliko se jim pozna na proračunu? Ali imajo konkreten proračunski presežek in odplačujejo dolg? A se jim vse skupaj pozna na enormni rasti plač?
Ker kot je bilo razumeti iz tega članka v Irish timesu temu ni bilo ravno tako.
exactly. to je predvsem statisticna operacija. potem pa to nekdo nekoc najde (ko se zadeva znajde v prazgodovini, torej starejsa kot par mesecev in s tem izven fokusa :) in sledi: vidite, kako so neverjetno pridni, s trdim delom, odrekanjem, varcevanjem so znizali zadolzenost napram gdp... (pa sigurno je padla na primer masa plac v javnem sektorju napram gdp, etc... valjda, vse je padlo napram gdp :)
FIN-379669 sporočil: 7.929
[#2751882] 09.01.19 08:30
Odgovori   +    0
Kolikor berem bo Italija v obdobju 2017 do 2019 zrasla z 28.000 na 29.000, Hrvati pa iz 17.000 na 19.000.

Če se to preračuna na odstotke, se hitro vidi, kdo je aka poraženec.
FIN-525536 sporočil: 271
[#2751886] 09.01.19 08:48
Odgovori   +    15
Med zmagovalci pa ne gre spregledati, da so prav tri vodilne države – Luksemburg, Irska (z vse večjo prednostjo) in Nizozemska – ter po lestvici najhitreje napredujoča Malta hkrati tudi prav tiste štiri države EU, za katere nevladno združenje Oxfam opozarja, da še vedno sistematično in vztrajno delujejo kot davčne oaze, evropski odločevalci pa ob tem sistematično in vztrajno »mižijo«.
Temu se reče davčna konkurenca. Delam z Nizozemsko in njihov davčni (in pravni) sistem je enostavno dober in predvidljiv, za podjetja ki imajo tam domicil, pa za državo tudi - nižje davčne stopnje več kot skompenzira z prilivi od storitvenega sektorja (tax advisorji, lawyerji, admini, računovodje, marketingaši, menedžerji, advisorji itd). Verjamem, da je na Irskem, Lux, Malti in Cipru podobno. Nihče nam in ostalim EU državam ne preprečuje, da bi kakšno dobro prakso skopirali pri sebi. Ne pa, da sklicijemo na neki Oxfam, ki bi vse to zatrl.

Domet SLO je žal biti davčna oaza samo za popoldanske s.p. ...
sopranos sporočil: 11.404
[#2751891] 09.01.19 09:07 · odgovor na: FIN-525536 (#2751886)
Odgovori   +    13
[FIN-525536]
>Med zmagovalci pa ne gre spregledati, da so prav tri vodilne države – Luksemburg, Irska (z vse večjo prednostjo) in Nizozemska – ter po lestvici najhitreje napredujoča Malta hkrati tudi prav tiste štiri države EU, za katere nevladno združenje Oxfam opozarja, da še vedno sistematično in vztrajno delujejo kot davčne oaze, evropski odločevalci pa ob tem sistematično in vztrajno »mižijo«.

Temu se reče davčna konkurenca. Delam z Nizozemsko in njihov davčni (in pravni) sistem je enostavno dober in predvidljiv, za podjetja ki imajo tam domicil, pa za državo tudi - nižje davčne stopnje več kot skompenzira z prilivi od storitvenega sektorja (tax advisorji, lawyerji, admini, računovodje, marketingaši, menedžerji, advisorji itd). Verjamem, da je na Irskem, Lux, Malti in Cipru podobno. Nihče nam in ostalim EU državam ne preprečuje, da bi kakšno dobro prakso skopirali pri sebi. Ne pa, da sklicijemo na neki Oxfam, ki bi vse to zatrl.

Domet SLO je žal biti davčna oaza samo za popoldanske s.p. ...
Se popolnoma strinjam s tabo. Z malo več fleksibilnosti, nižjimi davki in podobno bi lahko Slovenija k sebi privabila podjetja iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Sploh tista bolj ob meji. Rasle bi plače, več bi bilo denarja za investicije, razvijalo bi se letališče, Ljubljana, Koper, Maribor, Nova Gorica itd.

Mi pa imamo nenormalno visoke obdavčitve na plače, tudi dobiček je kar visoko obdavčen, če ne podmažeš ministra, čakaš na dovoljenje tudi 10 let in več za večjo investicijo itd. Javni sektor se medtem debeli in množi. Trošarine na bencin se spreminjajo vsakih 14 dni (kar je norost brez primere).

Tako pa našo najboljšo delovno silo pobirajo Avstrijci, Nemci itd.
1011Arist sporočil: 1.037
[#2751900] 09.01.19 09:31 · odgovor na: anon-317028 (#2751859)
Odgovori   +    1
[FIN-311684]
Pisalo je, da je Portugalska pod vlado portugalskih mescev postala obljubljena država, tudi Crt je hvalil socialiste v portugalski vladi, številke pa kažejo, da Crtovi genialni portugalski mesci uničujejo državo. Vprašanje je kako bo Šarec ustavil naše Mesce in Čegevare, ki so že s svojim razumevanjem minimalne plače naredili veliko škode. Poglejmo portugalske trende, ne rastejo, ostajajo na isti točki, BDP ne raste, druge države jih prehitevajo...Zakaj? Portugalski mesci uničujejo ustvarjalnost najboljših, tistih, ki vlečejo...Šarec bi moral postaviti Mesca pred vrata. Šarec, tudi zame podjetniškega konservativca ne deluje napačno, le Mesca se mora, mora in mora znebiti...če bi se še znebil Židana, Erjavca in Bratuškove bi bila že fantazija.
A nisi ti zadnja dva mesece zelo velikokrat razlagal, da bi morala Slovenija vzeti pomoč trojke kot Portuglaska, da bi nam potem šlo bolje?
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2751913] 09.01.19 10:41 · odgovor na: 1011Arist (#2751900)
Odgovori   +    5
[1011Arist]
> [FIN-311684]
> Pisalo je, da je Portugalska pod vlado portugalskih mescev postala obljubljena država, tudi Crt je hvalil socialiste v portugalski vladi, številke pa kažejo, da Crtovi genialni portugalski mesci uničujejo državo. Vprašanje je kako bo Šarec ustavil naše Mesce in Čegevare, ki so že s svojim razumevanjem minimalne plače naredili veliko škode. Poglejmo portugalske trende, ne rastejo, ostajajo na isti točki, BDP ne raste, druge države jih prehitevajo...Zakaj? Portugalski mesci uničujejo ustvarjalnost najboljših, tistih, ki vlečejo...Šarec bi moral postaviti Mesca pred vrata. Šarec, tudi zame podjetniškega konservativca ne deluje napačno, le Mesca se mora, mora in mora znebiti...če bi se še znebil Židana, Erjavca in Bratuškove bi bila že fantazija.

A nisi ti zadnja dva mesece zelo velikokrat razlagal, da bi morala Slovenija vzeti pomoč trojke kot Portuglaska, da bi nam potem šlo bolje?
Portugalska je poiskala in dobila velikodušno evropsko pomoč v višini 78 milijard z nizko obrestno mero, morala pa je sprejeti vsiljene varčevalne ukrepe kot so zmanjšanje števila javnih uslužbencev in veliko zmanjšanje njihovih plač...Pomoč Trojke in reforme so očitno bile uspešne, ker je država kmalu vrnila evropsko pomoč, torej država je rasla in je hitro izšla iz krize. Podatki iz članka presenetljivo kažejo, da portugalski BDP v zadnjih letih stoji pa tudi za letošnje leto ne kaže dobro. Pravzaprav s prihodom njihovih mescev in korhišev na oblast Portugalska propada, bojimo se, da bo z Meščevo vlado podobno tudi v Sloveniji. Dejstva, da je Portugalska z velikodušno pomočjo Trojke izplavala iz krize in vrnila veliko denarno pomoč se ne da zanikati, torej, krenila je dobro, z meščevimi socialisti pa stopica v mestu. Pravzaprav so Tadejeve številke pokazale bedo socialistične vlade, ki je na dobri "trojkini" podlagi prevzela državo in gospodarsko rast, ki jo ni uspela obdržati. O tem kaj bi bilo bolje za Slovenijo, ukrepi Trojke ali Bratuvškino zadolževanje po 7% obrestni meri, bodo vedno različna mnenja.
najobj sporočil: 31.869
[#2751928] 09.01.19 11:31
Odgovori   +    1
... Če pod vse tri grafikone »potegnemo črto«, Grčija in Portugalska vztrajno toneta, države Baltika in Slovaška pa se postopoma prebijajo proti sredini razvrstitve, kjer sta se že ustalili Češka in Slovenija. ...

... ja, in če pod vse tri grafikone še sam »potegnem črto« in če sem malo žleht, je torej v EU končni cilj komunizem, kjer bomo na sredini razvrstitve vseh lestvic vsi imeli enako ... khmm, ker da bi imeli vsi nadpovprečno - podpovprečno je sramota - je statistično gledano malo težje, čeprav si evropski odločevalci glede na njihove pridige podpovprečnim vzhodnjakom o nujnem doseganju zahodnih vzornikov očitno prav to zelo želijo ...
UMAR01 sporočil: 1
[#2751959] 09.01.19 13:11 · odgovor na: sopranos (#2751879)
Odgovori   +    0
Če se jim BDP čez noč poveča za 300 milijard EUR oz, zraste BDP za več kot 20%, se je treba vprašati koliko so se s tem povečali davčni prilivi. Njihov delež dolga v BDP se je enormno zmanjšal.

Ampak koliko se jim pozna na proračunu? Ali imajo konkreten proračunski presežek in odplačujejo dolg? A se jim vse skupaj pozna na enormni rasti plač?

Ker kot je bilo razumeti iz tega članka v Irish timesu temu ni bilo ravno tako.
Zato gledajo tudi "druge" kazalnike, ki naj bi odpravili nekaj teh specificnih tezav...

www.fiscalcouncil.ie.../Box-C.pdf
kzupanc sporočil: 10.517
[#2751966] 09.01.19 13:42
Odgovori   +    0
Glede davčnih oaz...Te bodo v neki meri vse dotlej, dokler ne bo (če kdaj bo) Evropa federalna država. Zelo mogoče, da je edino prav, da do nekek mere to ostane. Po drugi strani je na nekaterih področjih celo premalo možnosti za spreminjanje višine davkov glede na rezidenststvo in sedež podjetja. Bistveno je, da podjetje v večini deluje tam in spoštuje zakone tistega, kjer je registrirano. Posameznik pa biva večino časa tam, kjer je rezident.
sopranos sporočil: 11.404
[#2751977] 09.01.19 14:45 · odgovor na: UMAR01 (#2751959)
Odgovori   +    3
[]
> Če se jim BDP čez noč poveča za 300 milijard EUR oz, zraste BDP za več kot 20%, se je treba vprašati koliko so se s tem povečali davčni prilivi. Njihov delež dolga v BDP se je enormno zmanjšal.
>
> Ampak koliko se jim pozna na proračunu? Ali imajo konkreten proračunski presežek in odplačujejo dolg? A se jim vse skupaj pozna na enormni rasti plač?
>
> Ker kot je bilo razumeti iz tega članka v Irish timesu temu ni bilo ravno tako.

Zato gledajo tudi "druge" kazalnike, ki naj bi odpravili nekaj teh specificnih tezav...

www.fiscalcouncil.ie.../Box-C.pdf
Hvala za link. Samo iz tega jaz ne morem razbrati kakšno je dejansko stanje.

Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.

A je recimo od tega treba odšteti teh 100 milijard, ki so v tvojem linku, da dobimo približno realno sliko? Ker potem je dolga za okoli 100% njihovega produkta.

Samo, če ta nov nov način izračunavanja apliciramo na recimo Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko itd. a dobimo cifre, ki so podobne BDP-ju. In je v bistvu ta novi indeks samo nek korektor za ekstreme pri majhnih državah, ki so hkrati davčne oaze, ala Irska, Nizozemska, Luksemburg, Malta, Ciper. Ali se potem vse skupaj ful spremeni? Tudi pri večjih državah, kot so recimo Francija, Nemčija, Španija?

Če recimo gledam davčne prihodke Irske in Slovenije, pa velikost BDP, potem je proračun Irske kar solidno visok www.budget.gov.ie/Bu...utlook.pdf In je povsem primerljiv s slovenskim (če ga prilagodimo glede na velikost in število prebivalcev).

Vidim pa, da so kar resno zavezani varčevanju in da planirajo precej nižje odhodke glede na davčne prihodke.

Tako, da visok padec dolga države glede na BDP vseeno ni posledica zgolj nekih računovodskih operacij, ampak gre vseeno za kombinacijo dejanskega zmanjševanja na eni strani in večje ekonomske aktivnosti na drugi. Ker recimo Slovenija na tem prvem segmentu ni naredila nič in se zanaša samo na večjo gospodarsko aktivnost. Z izjemo leta 2018 ko je imela proračunski presežek, pa še to kljub trudu, da bi ga ne bilo. V letu 2019 bo verjetno slika v Sloveniji precej drugačna.
crt sporočil: 27.122
[#2751980] 09.01.19 15:22 · odgovor na: sopranos (#2751977)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: crt 09.01.2019 15:53
[sopranos]
Tako, da visok padec dolga države glede na BDP vseeno ni posledica zgolj nekih računovodskih operacij, ampak gre vseeno za kombinacijo dejanskega zmanjševanja na eni strani in večje ekonomske aktivnosti na drugi.
v primeru, ko se ti v enem letu nezvezno spremeni bdp zaradi selitve za 26% (2015), je zelo in na vso moc kakrsnakoli sprememba kolicnika proti bdp dalec, dalec primarno stvar spremembe bdp :)

glede kao zmanjsevanja dolga glej tudi:

www.independent.ie/b...54705.html (tekst iz aprila 2018, ki pove: za 2017 proracunski primanjkljaj, traja ze 10 let, dogaja se ne glede na rekorde bdp, ne glede na vec pobranih davkov in za 2018 za 2019 se pricakuje se vedno primanjkljaj)

www.rte.ie/news/busi...t-deficit/ ("On a per capita basis, the country's public debt is the third highest in the developed world and amounts to €42,000 for every person resident in the State.")

pa se en link, da se bos pocutil kot doma (razen da ima slovenija trenutno presezek seveda):

www.independent.ie/b...07069.html (julij 2018, "Alarm bells should ring over our spending spree amid budget deficit")

tukajle pa decembra 2018 ugotavljajo, da zdaj je pa vendarle toliko priliva iz obdavcitve podjetij, da bo verjetno zneslo leto 2018 koncno enkrat koncati v plusu: www.cnbc.com/2018/12...taxes.html

ce zdaj to sestejemo:

- tako irska kot slovenija sta imeli prejsnjic presezek v proracunu cca 10 let nazaj
- slovenija je presla znova v plus v 2017
- irska pa verjetno v 2018 (se cakamo cifro)

tako da previdno z "oni so pridni, pri nas pa..."
sopranos sporočil: 11.404
[#2752003] 09.01.19 17:20 · odgovor na: crt (#2751980)
Odgovori   +    1
[crt]
> [sopranos]
> Tako, da visok padec dolga države glede na BDP vseeno ni posledica zgolj nekih računovodskih operacij, ampak gre vseeno za kombinacijo dejanskega zmanjševanja na eni strani in večje ekonomske aktivnosti na drugi.

v primeru, ko se ti v enem letu nezvezno spremeni bdp zaradi selitve za 26% (2015), je zelo in na vso moc kakrsnakoli sprememba kolicnika proti bdp dalec, dalec primarno stvar spremembe bdp :)

glede kao zmanjsevanja dolga glej tudi:

www.independent.ie/b...54705.html (tekst iz aprila 2018, ki pove: za 2017 proracunski primanjkljaj, traja ze 10 let, dogaja se ne glede na rekorde bdp, ne glede na vec pobranih davkov in za 2018 za 2019 se pricakuje se vedno primanjkljaj)
Tukaj bolj jasno da številke v kotnekst in reče, da je BDP zaradi irskih posebnosti cca. 30 višji kot je v resnici in da je dolg države okoli 100% tistega kar ustvari. Tako da to sem pravilno ocenil.
www.rte.ie/news/busi...t-deficit/ ("On a per capita basis, the country's public debt is the third highest in the developed world and amounts to €42,000 for every person resident in the State.")

pa se en link, da se bos pocutil kot doma (razen da ima slovenija trenutno presezek seveda):

www.independent.ie/b...07069.html (julij 2018, "Alarm bells should ring over our spending spree amid budget deficit")

tukajle pa decembra 2018 ugotavljajo, da zdaj je pa vendarle toliko priliva iz obdavcitve podjetij, da bo verjetno zneslo leto 2018 koncno enkrat koncati v plusu: www.cnbc.com/2018/12...taxes.html
Ja, te mednarodne primerjave so zelo varljive, hitro imajo kakšni kazalniki določene posebnosti, ki popačijo sliko. Zato je treba kar precej vedeti o posamezni državi, da znaš pravilno primerjavo narediti.
ce zdaj to sestejemo:

- tako irska kot slovenija sta imeli prejsnjic presezek v proracunu cca 10 let nazaj
- slovenija je presla znova v plus v 2017
- irska pa verjetno v 2018 (se cakamo cifro)

tako da previdno z "oni so pridni, pri nas pa..."
Ja, nisem takoj našel teksta za pretekla leta, pa sem gledal samo tisto projekcijo. Tako da moja velika napaka.

Ja, saj ko gledam tele mednarodne primerjave s Slovenijo, pri nas ni vse tako slabo. Bi seveda lahko bilo bistveno bolje, ampak ni pa vse slabo.
bobek13 sporočil: 4.301
[#2752011] 09.01.19 18:06 · odgovor na: sopranos (#2752003)
Odgovori   +    2
[sopranos]

...

Ja, saj ko gledam tele mednarodne primerjave s Slovenijo, pri nas ni vse tako slabo. Bi seveda lahko bilo bistveno bolje, ampak ni pa vse slabo.
je tako slabo... sam drugje ni bistveno boljse...

:-)))

lpA
sopranos sporočil: 11.404
[#2752036] 09.01.19 19:13 · odgovor na: bobek13 (#2752011)
Odgovori   +    2
[bobek13]
> [sopranos]
>
> ...
>
> Ja, saj ko gledam tele mednarodne primerjave s Slovenijo, pri nas ni vse tako slabo. Bi seveda lahko bilo bistveno bolje, ampak ni pa vse slabo.

je tako slabo... sam drugje ni bistveno boljse...

:-)))

lpA
Ja, odvisno kako pogledaš na kozarec, lahko rečemo, da so nekje še bolj prazni. :)
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2752045] 09.01.19 20:23 · odgovor na: sopranos (#2751977)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-317028 09.01.2019 20:24
[sopranos]
> []
> >

Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.
Pomembna je tudi kakovost javnega dolga. Avstrijski javni dolg je cc. 300 milijard, nekje sem prebral (linka ne najdem, mogoče je bilo v kakšni knjigi), da naj bi večino tega dolga porabili za investicije, ki same vračajo dolg ali bodo vračale ko bodo projekti zaključeni npr. izgrajene proge, tuneli...Kolikor vemo, v slovenskem javnem dolgu je malo porabljenega denarja za investicije, v bistvu gre za denar izgubljen v temni luknji...Ima kdo natačne primerjave med strukturo javnega dolga v Avstriji in Sloveniji, saj ni enako če se država zadolži za izplačilo pokojnin ali plač v javnem sektorju ali če se zadolži npr. za drugi tir ali za izgradnjo nekaj stokilometrov proge.
1011Arist sporočil: 1.037
[#2752130] 10.01.19 10:21 · odgovor na: anon-317028 (#2752045)
Odgovori   +    0
[FIN-311684]
> [sopranos]
> > []
> > >
>
> Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.

Pomembna je tudi kakovost javnega dolga. Avstrijski javni dolg je cc. 300 milijard, nekje sem prebral (linka ne najdem, mogoče je bilo v kakšni knjigi), da naj bi večino tega dolga porabili za investicije, ki same vračajo dolg ali bodo vračale ko bodo projekti zaključeni npr. izgrajene proge, tuneli...Kolikor vemo, v slovenskem javnem dolgu je malo porabljenega denarja za investicije, v bistvu gre za denar izgubljen v temni luknji...Ima kdo natačne primerjave med strukturo javnega dolga v Avstriji in Sloveniji, saj ni enako če se država zadolži za izplačilo pokojnin ali plač v javnem sektorju ali če se zadolži npr. za drugi tir ali za izgradnjo nekaj stokilometrov proge.

Spet ena tvojih večnih nesmiselnih tez.
Država ni investitor zaradi donosov ampak morajo biti to zasebniki.
Država z investicijami ustvarja infrastrukturo, da na podlagi tega, da drugi subjetki, ki uporabljajo to infrastrukturo zaradi boljših pogojev ali okolja ustvarijo več dodane vrednosti, država pa dobi zato več davka na dodano vrednost in več davkov in socialnih prispevkov zaposlenih.

Danes je investicija v človeški kapital pogoj za visoko dodano vrednost, ker je bolj ali manj izgrajena infrastruktura: ceste, železnice, elektrifikacija, informacijsko avtocesta smoumevna.

Razlika se dela ravno v "javnem sektorju", investicije v šolanje in zdravje prebivalstva.
Robote lahko v Sloveniji delamo za celo Evropo zato, ker smo izobrazili dovolj dobrih elektro in strojnih inženirjev, ki so odprli pot tudi za nekaj družboslovcev in humanistov, ki bodo delali v tem podjetju.
Ti imaš lahko ne vem koliko investicij tvojega tipa pa izobražene le kelnerje in sobarice in se boš lahko šel le turizem z nizko dodano vrednostjo ala Hrvaška.

Skratka problem je veliko bolj kompleksen, kot ga ti spet simplificiraš in ga NAPAČNO IN POPULISTIČNO predstavljaš na tem forumu.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2752147] 10.01.19 11:00 · odgovor na: 1011Arist (#2752130)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-317028 10.01.2019 11:05
[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [sopranos]
> > > []
> > > >
> >
> > Recimo dolg Irske je cca. 206 milijard EUR. BDP je 303 miliijarde EUR. Zadeva izgleda odlično, samo okoli 65% dolga glede na BDP.
>
> Pomembna je tudi kakovost javnega dolga. Avstrijski javni dolg je cc. 300 milijard, nekje sem prebral (linka ne najdem, mogoče je bilo v kakšni knjigi), da naj bi večino tega dolga porabili za investicije...

Danes je investicija v človeški kapital pogoj za visoko dodano vrednost, ker je bolj ali manj izgrajena infrastruktura: ceste, železnice, elektrifikacija, informacijsko avtocesta smoumevna.

Razlika se dela ravno v "javnem sektorju", investicije v šolanje in zdravje prebivalstva.
Robote lahko v Sloveniji delamo za celo Evropo zato, ker smo izobrazili dovolj dobrih elektro in strojnih inženirjev, ki so odprli pot tudi za nekaj družboslovcev in humanistov, ki bodo delali v tem podjetju.
Ti imaš lahko ne vem koliko investicij tvojega tipa pa izobražene le kelnerje in sobarice in se boš lahko šel le turizem z nizko dodano vrednostjo ala Hrvaška.
Kljub temu, da deluješ prepričljivo je težko verjeti, da se je npr. Avstrija zadolžila za investicije v človeški kapital, po domače za izplačevanje plač učiteljem ali zdravnikom. V Sloveniji je vendar položaj drugačen, več let je razlika med prevelikimi proračunskimi odhodki in premajhnimi prihodki bila velika in je pokrivana z zadolževanjem leto za letom in se je tega kar nabralo. Slovenska politika, ki ni navajena racionalnega upravljanja z državo in z BDP kot npr. skandinavske države bi potrebovala še Tajnikarjevih 30% BDP (!?). V času socializma in državne ekonomije se 35% BDP porabilo na plače, 65% je dobil javni sektor, ki ga je zapravljal za npr. zdravstvo, šolstvo, socialo, ceste, vojsko...Po letu 1990 smo dobili kapitaliste, kar je spremenilo strukturo delitve BDP, ki je danes takšna, da še vedno 35% gre za plače, 30% dobijo kapitalisti in 35% izpleni z davki državni javni sektor, kar je po Tajnikarjevem mnenju premalo, saj bi javni sektor potreboval vsaj 65% BDP tako kot v Jugoslaviji, je razmišljal Tajnikar...in ker tega ne dobi, sistemskih reform pa od nikoder ni, se država počasi zadolžuje in je danes javni dolg 34 milijard pa pustimo načrt, da bo na koncu leta nekaj milijard manjši, kajti do konca leta je zelo, zelo daleč.

Strani: 1