V moji familiji se je štelo, da mora vsak na svoje zdravje paziti sam, kar je pomenilo, da živimo na način, da ne ogrožamo lastnega zdravja in je prišel obisk pri zdravniku v poštev kot zadnji "ukrep" in ne kot družabni dogodek na katerem seznaniš prisotne v čakalnici z vsemi lastnimi tegobami ter vrstami in številom posegov. Zdolgočasenost je očitna in naval na zdravstvene storitve , ker "imam pravico" je potrebno ustaviti s participacijo za obisk zdravnika. V kolikor pa je število ljudi na čakalnih listah pokazatelj dejanskega zdravstvenega stanja pa nam itak ni pomoči .