[FIN-311684]
Saj nimajo prav nobene izbire, pripeljali so se v položaj, da dogovor morajo preprosto sprejeti, po izstopu iz EU pa takoj začeti nova pogajanja o ponovnem vstopu v EU ali poiskati skupaj z EU novo inovativno obliko sodelovanja.

Težava je ker bo pol poslancev glasovalo proti ker sporazum premalo povezuje uk za EU, druga polovica pa zato ker preveč.

Enako z morebitnim naslednjim referendumom.... Rezultat je ravno tako nepredvidljiv kot prvič. UK je razdeljena pol-pol.

[bc123a]
> [FIN-311684]
> Saj nimajo prav nobene izbire, pripeljali so se v položaj, da dogovor morajo preprosto sprejeti, po izstopu iz EU pa takoj začeti nova pogajanja o ponovnem vstopu v EU ali poiskati skupaj z EU novo inovativno obliko sodelovanja.

Težava je ker bo pol poslancev glasovalo proti ker sporazum premalo povezuje uk za EU, druga polovica pa zato ker preveč.

Enako z morebitnim naslednjim referendumom.... Rezultat je ravno tako nepredvidljiv kot prvič. UK je razdeljena pol-pol.

Sokrat in Kierkegaard sta izjemno podpirala posameznika (v novejšji slovenski filozofski terminologiji posamičnika) in sta bila proti sistema kot sistema, saj tam kje prevlada sistem, posamičnost (posameznik) izostane. Tudi sam sem mnjenja da sistem ne sme uničevati posamičnika (posameznika, individua) tako kot sistem slovenske države želi z nacionalizacijo ali z davki uničiti slovenskega podjetnika kot posamičnika. V tem Angleškem primeru bi vendar bilo želeno, da sistem sprejme brexit in premaga interese posamičnikov ter omogoči urejeno življenje tudi vnaprej.

Ne vem kako se naredi link, ampak:

whatukthinks.org/eu/...ve-the-eu/

se strinjam da morajo it, sicer bodo UK populisti dobili večino in zakuhali še kaj hujšega tudi po ostali EU.

Enako z morebitnim naslednjim referendumom.... Rezultat je ravno tako nepredvidljiv kot prvič. UK je razdeljena pol-pol.

To sploh ni pomembno. Kot sedaj stvarijo stojijo, je brexit nekako postal dejstvo in to pomeni velike luknje v zepih velekapitala. Morebitni nov referendum bi ce nic drugega podaljsal status quo za najmanj tri leta, ob ugodnem izidu (ki ob vsej medijski napumpanosti in besu lastnikov kapitala pravzaprav ni nemogoc), pa bi vprasanje pospravili do dokoncnega propada evropske unije, ki itak ni vec dalec.