[FIN-311684]
> [MarijanMacek]

Kaj smo naredili mi v Sloveniji? Namesto, da bi kot Portugalska zaprosili EU za denar po minimalni obrestni meri in naredili ostre reze v javni sektor npr. zmanjšali število delavcev za vsaj 10% in zmanjšali maso za plače za 10%, sta Bratuškova in Čufer prodajala državne obveznice po 5%, 6% ali 7% obrestni meri in še dodatno obremenila proračun. Le mimogrede, smo te Čuferjeve obveznice že refinancirali ali še vedno plačujemo visoke obresti? Pravzrav je za omilitev tedanje krize največ naredil Janša z Zujfi.

Predvsem je z enim podpisom povečal relativno zadolženost države glede na BDP, kar edino šteje! Zmanjšal je namreč BDP. In tudi pri nas se je izkazalo, da še nobena država ni odpravila krize z varčevanjem, niti zibelka modernega kapitalizma, ki je nekoč s svojim varčevanjem svet pognala v 2. SV.

Kje sta danes v pričakovanju nove krize Portugalska in Slovenija? Portugalska naj bi imela vitek, skuliran javni sektor, Slovenija pa gromozansko velikega in pregrešno predragega, ki nas bo v novi krizi ob manjši gospodarski rasti z manj pobranimi davki močno potegnil navzdol in bomo v primerjavi z drugimi državami, po vzgledu zadnje krize, potrebovali veliko več časa za iskanje izhoda iz krize, istočasno nas bodo druge javnosektorsko vitkejše države dohitevale in prehitevale po levi in desni.

Kje ti dobivaš številke mi ni jasno, verjetno iz rumenih strani. Resni viri, kot www.statista.com/sta...countries/ pravijo da je delež javne porabe na PT (11. po obsegu v EU) 44,3% in v zapravljivi javnosektorski Sloveniji samo 39,61% (19. v EU-28), za primerjavo motor EU DE 44,06 in naša skromna in varčna severna soseda z nizkimi davki samo 49,68%.

Svetujem ti pa vpogled v zanimiv članek, www.europeandatajour...-deceptive kjer boš videl, da ni vse v zaposlenosti v JS. primer:
But there is a second pitfall when it comes to comparison: subcontracting. While a particular domain may indeed be run by the public sector, it can still rely in part on subcontractors, who artificially deflate the public sector employment figures. Germany, for example, spends as much as France on health, but has far fewer public employees in the sector. This is explained by the fact that health workers in Germany are generally paid by the administration through private contracts. France, more generally, rarely relies on subcontractors for public services, in contrast to Germany, Denmark and Finland.

Upam da dojemš kaj avtorji hočejo povedati.

Ali pa naslednja:
The first and most basic indicator is produced by comparing the number of public employees, in the strict sense, to the number of inhabitants. Striking differences emerge – for example, there are three times more public employees in Norway than in Italy.

Prijetno branje