[rename]
Sem zgoraj dopolnil, da gre za od oka vsaj za 15% proracuna.

ne gre. kajti proracun je 330 mrd in od tega gre cca polovica za *vse* socialne transferje (torej: brzkone ne samo socialno podporo nezaposlenim). ob tem, da je ze pred zacetkom zgodbe bilo v nemciji ranga 8 mrd prejemnikov sociale. ne gre skupaj. zaokrozis, ocenis, pa se malo zaokrozis in ocenis in na koncu dobis... poljubno.

Pozabjas pa, da naj bi bil to enkratni strosek (da ne recem investicija) v svezo delovno silo...kar so najbrz snovali (sanjali) tudi avtorji prorarucnskega excela.
Sedaj pa to ocitno postaja kar huda konstanta na desni strani tega konta.....

mislim, da je ta vaja ze bila preigrana s turki.

sanjac z excelom je slavni vzor reda in discipline schaeuble (jaz ga sicer poznam kot priznanega prenasalca kovckov z denarjem :).

mimogrede, glej tudi: www.thelocal.de/2018...ness-chief

(ja, razumem, da lahko obstaja pozitvni spin. obstajajo pa tudi negativni spini.)

dajva pogledat tako:

nemcija ima cca 45 mio zaposlenih ljudi. recimo, da jih v recesiji ranga mio izgubi delo. ni nemogoce.

potem seveda pride do povecanja socialnih izdatkov in posledicno do politicnega impulza "najprej nemce resevat", ker se za "isti" denar (ali vsaj ne poljubno ekspandibilnega) tepeta dve podmnozici. to je jasno. vendar impact tega je - spet - predvsem politicni.

ce greva mogoce malo v zgodovino... pa ne se zdaj jezit, ker bom vzel ravno hitlerja :)

v nemciji je bila hiperinflacija.

hjalmar schacht jo je zadavil dokaj hitro po imenovanju (mid 1920-ies). podobno kot volcker recimo.

(zanimiv stric sicer, priporocam njegove spomine - www.amazon.com/Confe...1258126745 )

zal je tak pristop bil popolnoma neprimeren za naslednjo etapo, krizo 1929-1932. takrat so nemski sefi zaradi strahu pred preteklo izkusnjo ostali zataknjeni v "always fighting the last war" in niso sli v ekspanzivno denarno politiko, temvec so ostali restriktivni.

in glej no - nsdap, ki je prej bila na ravni gostilniskega kricaca, je krepko povedla ravno tega casa dalje.

pol se pa pejd, kaj je dober pristop v javnih financah in kaj vodi v krizo.